STA, 14. 5. 2018

Na mali sceni MGL premiera gledališke nadaljevanke Praznina spomina

Na mali sceni MGL bo drevi in v torek zvečer premiero doživela gledališka kriminalka v štirih delih Praznina spomina, ki jo je avtorica Barbara Zemljič napisala posebej za igralski ansambel MGL. Štiri petdesetminutna nadaljevanja bodo pred gledalci razgrnila vprašanja o odnosih in vnaprej postavljenih sodbah.
:
:
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani

V srži besedila, postavljenega v Velenje, okolje blokovskih naselij in srednjega razreda, so družinski odnosi, sodbe, preden je krivda dokazana, laži, medijski linč, sploh v manjših skupnostih v Sloveniji, rasna, verska in spolna nestrpnost, zasvojenost, travme, ki zaznamujejo osebnost, koruptivnost in vprašanje odgovornosti. Avtorica besedila na novinarski konferenci pred premiero zgodbe, ki jo je ustvarjala več kot leto dni, ni želela razkriti, povedala pa je, da bo mala scena MGL priča situaciji, ki se je zgodila pred 15 leti, njene posledice pa se raziskujejo še danes. Zgodba deloma temelji na resničnih dogodkih.

Z režiserko Nino Šorak si je Barbara Zemljič, ki prihaja iz filmskega sveta, zamislila, da bi bila Praznina spomina prikazana čimbolj filmsko oziroma televizijsko, ne da bi jih pri tem omejeval odrski prostor. Montaža in menjava kostumov sicer za razliko od filmskega ali TV formata zahtevata svoj čas, vendar je prepričana, da jim je uspelo.

Po režiserkinih besedah jo je pri postavitvi nadaljevanke zanimalo prav slednje: kako ta žanr prestaviti na oder, na kakšen način pri tem graditi napetosti ter kako izpostaviti trenutke, ki so nujni za samo zgodbo. Pri tem so si pomagali z videom, ki ga je podpisala Pila Rusjan, scenografijo, delom Lenke Đorojević, in nekaterimi rekviziti, kot so žaluzije, ki so postali tudi projekcijska površina.

Kot je v gledališkem listu uprizoritve zapisala dramaturginja Urša Adamič, kriminalka Praznina spomina gledalca k ogledu vseh štirih delov dvojno spodbudi: po eni strani gledalec spremlja razvoj in čustvovanje psihološko večplastnih likov, po drugi strani pa je pomembna tudi čustvena napetost, ki temelji na poistovetenju z osebami na odru. Kdaj neposredno pred gledalcem stoji morilec? Kakšno je njegovo sociološko ozadje, ki ga pripelje do skrajnih stanj?

Kostumografka je Tina Pavlović, glasbo je napisal Laren Polič Zdravič, za velenjski govor, uporabljen v nadaljevanki, sta igralcem svetovala Špela Kožar in Jaka Lah, za končno različico jezika je poskrbel lektor Martin Vrtačnik, za oblikovanje svetlobe pa Andrej Koležnik in Boštjan Kos.

V predstavi igrajo Jette Ostan Vejrup, Lotos Vincenc Šparovec, Jožef Ropoša, Gaber K. Trseglav, Bernarda Oman, Boris Ostan, Ana Dolinar Horvat, Mojca Funkl, Primož Pirnat in Maruša Majer k.g.

Povezani dogodki

Urša Adamič, 14. 5. 2018
Serija – Iz gledališča in nazaj