Razstava, ki sta jo pripravila Slovenski gledališki inštitut (Slogi) in Forum Ljubljana ter so jo slavnostno odprli junija na letošnjem Borštnikovem srečanju, je bila nedavno na ogled v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Razstavo so dopolnili še z uvodnim informativnim panojem in režiserjevimi zapisi, odtlej pa gostuje v mestih in gledališčih, kjer so uprizoritve nastale.
Gre za fotografsko razstavo, zato so, kot so sporočili iz Slogija, pri izboru fotografij na prvem mestu upoštevali estetska merila oziroma njihovo umetniško dovršenost. Ob tem pa niso zaobšli dejstva, da je Vinko Möderndorfer ustvarjal v skoraj vseh slovenskih repertoarnih gledališčih, zato so v izbor vključili uprizoritve različnih gledaliških hiš.
Svoje predstave bodo na razstavi lahko prepoznali in ob njih obujali spomine ustvarjalci in gledalci SLG Celje, SNG Maribor, SNG Drama Ljubljana, Slovenskega mladinskega gledališča, Mestnega gledališča ljubljanskega, Lutkovnega gledališča Ljubljana, Prešernovega gledališča Kranj, SNG Nova Gorica, Slovenskega stalnega gledališča Trst in Gledališča Glej ter SNG Opera in balet Ljubljana.
Razstava je zasnovana kot potujoča, kar pomeni, da se prilagaja različnim prostorom, od foajeja do razstavne galerije, in da je v vsakem gledališču drugačna. "Prepričani smo, da bodo tako gledališki ustvarjalci kot gledalci ob naši razstavi začutili energijo in magijo uprizoritev, predvsem pa bodo ob njej lahko obudili spomine na lastna gledališka doživetja," so zapisali.
Razstava je nastala na podlagi lani izdane monografije Gledališče Möderndorfer. Ta je, kot so poudarili, unikum v slovenskem gledališkem založništvu, tako po obsegu, saj šteje 1216 strani, kot po vsebini. V njej se namreč Möderndorfer posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem gledališču Glej do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021.
Kot je ob izidu monografije zapisal avtor, te verjetno ne bi bilo brez izvrstnih gledaliških fotografov. "Že v zgodnjih 80. letih, pa tudi kasneje, se mi je zdelo, da bi bilo fino videti gledališče skozi občutljivo fotografovo oko," je izpostavil, prepričan, da je gledališka fotografija lahko samostojna umetnost. Avtorjeve zapise v monografiji tako dopolnjuje bogata slikovna oprema s skoraj 1500 enotami slikovnega gradiva.