Kostić je napisal 93 del resne glasbe ter glasbo za 67 filmov, na desetine gledaliških predstav, televizijskih nadaljevank in TV-filmov, radijskih iger ter množico balad. Izdal je 33 LP plošč, tri knjige in številne eseje in študije.
Njegova glasba za film Kdo neki tam poje (Ko to tamo peva) je že antologijska, glasbo je napisal tudi za filme Življenje je lepo, Balkanski špijon, Nedolžnost brez zaščite, Tri karte za Hollywood in druge. Samo za Atelje 212 je napisal glasbo za kakšnih 50 uprizoritev.
Na komemoraciji v navzočnosti skladateljeve vdove Vere in številnih umetnikov so se od Kostića poslovili njegovi sodelavci in prijatelji, akademik Dušan Kovačević, režiser Puriša Đorđević, upokojeni profesor Dejan Kosanović in, pisno, režiser Slobodan Šijan.
Kosanović se bo Kostića spominjal po lucidnih komentarjih, smislu za humor in dobrosrčnosti. Imel je rad svet okoli sebe, lepoto bivanja in glasbo, ki je bila njegovo življenje. Za Kovačevića je bil predvsem gospod s širokim nasmehom.