Poziv na Simonitija naslavlja sindikalna konferenca kulturnih organizacij in pa ostali člani Sviza, ki opozarjajo, da je bil kulturni sektor zaradi epidemije najbolj občutno prizadet, kot kaže, pa bo to posebno stanje trajalo še vsaj leto dni, z bistveno dolgotrajnejšimi posledicami.
V Svizu so zapisali, da so kulturni zavodi "upravičeno pričakovali konstruktivna, poenotena in jasna navodila, kako postopati v teh razmerah", ter si obetali podporo in pomoč ministrstva "v skrbi za preživetje kulture v naši državi". Po poizvedovanju na terenu pa so v Svizu ugotovili, da so zavodi v celoti prepuščeni samim sebi ter lastni iznajdljivosti, praksa je pokazala še, da so koronarazmere v posameznih zavodih zelo različne.
Zato na Svizu ministra pozivajo, da "takoj oblikuje tehnične, sistematične, dolgoročne in enotne smernice, prilagojene posebej za posamezne tipe kulturnih zavodov", upoštevajoč, komu so namenjeni programi oz. prireditve.
V Svizu so opozorili tudi na položaj zaposlenih v kulturi: "Zaskrbljujoče velik delež se jih je znašel v nezavidljivem položaju, na robu (če že ne pod robom) preživetja - ne le njih samih, temveč tudi njihovih družin. Brez vsakršnega pretiravanja bi lahko stanje označili kot epidemijo osebnih tragedij zaposlenih v kulturi." Dodali so, da "tako zaposleni kot tudi direktorji še niso bili v večji stiski, kot jo doživljajo v teh trenutkih in okoliščinah. Odzovite se in jim omogočite njihov obstoj ter s svojim znanjem pokažite, da vam je mar za preživetje kulture v naši državi".
Dotaknili so se tudi zniževanja sredstev za kulturo v zadnjem desetletju, ob epidemiji pa so se po zapisu Sviza finančne razmere v dejavnosti kulture še dodatno poslabšale in problematika kulturnih zavodov se je le še poglobila. Številni dogodki so bili odpovedani, tiste, ki so ji v danih razmerah le izpeljali, pa je obiskalo občutno manj ljudi.
V Svizu so opomnili še na kadrovsko podhranjenost kulturnih zavodov, ki je bila prisotna že pred epidemijo in je v koronarazmerah še akutnejša. Ponekod zasedbe ta hip zahtevajo več kadra (nadomeščanje okuženih oz. tistih, ki morajo zaradi kateregakoli razloga v samoizolacijo), spet drugje pa je kader zaradi več ponovitev precej bolj obremenjen. Prav tako primanjkuje IT kadra in primerne opreme, s katerimi bi zadostili potrebi po večji količini digitalnih vsebin. V Svizu opozarjajo še na potrebo po varovanju starejših delavcev in tistih z ozdravljenimi težkimi boleznimi.
Zaradi epidemioloških razmer pa so ogroženi tudi programi - "režijski stroški so znatno poskočili, sredstva, ki so sicer prihajala iz tržnega deleža, pa so sedaj minorna". Kako naj preživijo kulturni delavci in delavke v tako nepredvidljivem okolju, so se vprašali v Svizu in opomnili: "Ne grozi nam zgolj razpad naroda, ki ga brez kulture ni; obeta se nam tudi razčlovečenje kulturnih delavk in delavcev ter njihovih družin. Kdo bo za to prevzel odgovornost?"
Pri Svizu so sicer kot reprezentativni socialni partner zaposlenih v kulturi ministrstvu pripravljeni pomagati pri pripravi ustreznih ukrepov.