Sindikalna konferenca kulturnih organizacij in ostali člani Sviza so kmalu po objavi sedmih zahtev kulturnikov na ministra za kulturo Vaska Simonitija naslovili še svoj poziv k "takojšnjemu ustreznemu in odgovornemu ravnanju v času, ko je sektor kulture kritično ogrožen". Ministra so v sindikatu med drugim nagovorili, naj aktivno pristopi k pridobivanju potrebnih sredstev za nemoteno delovanje kulture in za njeno prihodnost.
"Vaše uvodne ugotovitve, v katerih navajate, da so bili javni zavodi v dani situaciji prepuščeni sami sebi in niso dobili konstruktivnih, poenotenih in jasnih navodil, ne držijo. Ministrstvo za kulturo je namreč od vsega začetka aktivno sodelovalo s pristojnimi organi, ki določajo smernice, od katerih je odvisno delovanje v kulturi, torej NIJZ in MNZ," so v odzivu zapisali na ministrstvu.
Dodali so, da je bila na pobudo ministrstva za kulturo Slovenija ena prvih držav, ki je s primernimi ukrepi že konec aprila omogočila odprtje muzejev, galerij in knjižnic, s 1. junijem pa so sprostili še uprizoritvene in glasbene dejavnosti.
Zanikali so tudi navedbe Sviza, da so zaposleni v kulturi v nezavidljivem položaju, na robu preživetja: "Vaša trditev nikakor ne drži, ne za zaposlene v javnih zavodih ne za samozaposlene v kulturi. Ministrstvo je namreč v času epidemije kljub okrnjeni produkciji vsem javim zavodom povsem nemoteno zagotavljalo vsa potrebna sredstva za plače, tako da ne razumemo, na podlagi česa ugotavljate, da bi njihovo stanje lahko označili kot 'epidemijo osebnih tragedij zaposlenih v kulturi'."
Dodali so, da je ministrstvo za kulturo poskrbelo tudi za samozaposlene v kulturi, "saj je bilo zanje za reševanje posledic pandemije namenjenih 3,5 milijona evrov temeljnega mesečnega dohodka in okrog enega milijona evrov prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje". Samozaposlenim je bil v času epidemije izplačan temeljni mesečni dohodek in vsi prispevki, ministrstvo pa je naslovilo tudi samozaposlene s področja kulture in samostojne novinarje, ki so samozaposleni za krajši delovni čas od polnega in hkrati delno zaposleni, saj jim je omogočilo pridobitev temeljnega mesečnega dohodka glede na obseg registrirane samostojne dejavnosti, so spomnili.
Dodali so, da ministrstvo kulturnim izvajalcem še naprej nemoteno sofinancira projekte in programe, v okviru katerih so kriti tudi stroški dela. Delodajalci, katerih uslužbenci so financirani iz proračuna na podlagi projekta oziroma programa, so dobili procentualno razliko, ki ni pokrita s strani subvencije na osnovi javnega razpisa, s katero se financira program, med drugim piše v odzivu.
Glede potrebe po novih IT kadrih pa so opozorili, da ministrstvo za kulturo v sklopu finančne sheme instrumenta za okrevanje in odpornost, ki je poznan po angleški okrajšavi RRF, načrtuje projekte za digitalna transformacijo države in družbe, ki bodo v delu nagovorili tudi to problematiko. "Na podlagi teh dejstev lahko ugotovimo, da se ministrstvo še kako zaveda vseh nevarnosti za vse, ki delujejo, in jih je z vsemi ukrepi poskušalo čim bolj ublažiti," so zapisali.