S Pandurjem je sodelovala pri predstavah, kot so Hamlet, Babylon, Ruska mafija, Faust in Božanska komedija. Za slednjo je leta 1994 prejela nagrado Prešernovega sklada za kostumografijo, za kostumografijo predstave Sapramiška Svetlane Makarovič v režiji Katje Pegan in izvedbi Prešernovega gledališča Kranj pa je bila leta 2000 nagrajena na festivalu Zlata paličica.
V zadnjih letih je med drugim ustvarila kostumografije za predstavo Niha ura tiha v režiji Eduarda Milerja v ljubljanski Drami ter za predstave režiserja Dušana Mlakarja Akvarij in Nora Nora v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj ter V drugo gre rado in Koza ali Kdo je Silvija? v izvedbi Mestnega gledališča Ljubljana.
Kot je še poročala TV Slovenija, je Visintinova s smislom za funkcionalnost in poznavanje zgodovinske ikonografije ter vpletanjem lastnih navdihujočih elementov ustvarjala kostume, ki so pomembno prispevali k prepričljivosti gledališke uprizoritve. Njeni kostumi so izkazovali visoka estetska merila in občutek za detajle.
Sodelovala je tudi pri ustvarjanju vizualne podobe televizijskih oddaj, filmov in nadaljevank ter odmevnih prireditev, kot so evrovizijske popevke.