Kot so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost, je treba informacijo o nižanju osem milijonov evrov proračuna ministrstva za kulturo "obvezno brati vsebinsko, s temeljito analizo podatkov, ne kar čez palec". V resnici gre namreč prenos kohezijskih sredstev v naslednji dve proračunski leti.
Vzroki so različni, nedvomno tudi pandemija koronavirusa, zaradi katere so se postopki tako zavlekli, da do črpanja sredstev ni prišlo. "V zvezi s krčenjem sredstev za založništvo pa se je treba obrniti na direktorico Javne agencije za knjigo RS (Jak) Renato Zamida in jo vprašati, zakaj agencija ni uspela počrpati predvidenih 1,5 milijona evrov iz državnega proračuna za leto 2020, ki se zdaj prenašajo v naslednje leto," so zapisali.
Na ministrstvu poudarjajo, da se integralna sredstva v resnici zmanjšujejo samo v višini dveh milijonov evrov. Sredstva v višini 0,4 milijona evrov, ki so prav tako znižana na integrali, pa so posledica zmanjšanega finančnega načrta na ministrstvu, ker je bila služba za državne proslave na ministrstvu ukinjena in prenesena na generalni sekretariat vlade.
"Ob upoštevanju dejstva, da so samozaposleni v kulturi dva meseca in pol prejemali dodatna sredstva (temeljni mesečni dohodek), česar sicer v času rednega delovanja ne dobivajo, zaposleni v kulturi pa lahko še vedno zahtevajo nadomestilo za plače, so kulturni ustvarjalci s strani proračunov drugih ministrstev (npr. ministrstva za finance) dobili več sredstev, kot jih je ministrstvo za kulturo z rebalansom izgubilo," so zapisali.
Večina sredstev, načrtovanih za leto 2020, se po navedbah ministrstva znižuje na proračunskih postavkah evropske kohezijske politike in prestavlja v proračunski leti 2021 in 2022, saj ocenjujejo, da bo črpanje v drugi polovici leta 2020 na določenih projektih bistveno nižje, kot je bilo predvideno. V tem primeru ne gre za absolutno zmanjševanje sredstev, ampak zgolj za prestavitev le-teh v naslednji dve proračunski leti, dodajajo.
Kot so še zapisali, so razlogi za manjše črpanje evropskih kohezijskih sredstev v letu 2020 predvsem v uveljavitvi ukrepov in so zaradi novih okoliščin ob razglasitvi pandemije narekovali zadržanje izvrševanja proračuna ter posledic same krize, ki so med drugim terjale podaljšanje postopkov izbora v prid potencialnim prijaviteljem.
Del predvidenih, a tudi letos neizkoriščenih sredstev za leto 2020 pa pripada projektoma, katerih upravičenec do evropskih kohezijskih sredstev je Jak. Slednja kot upravičenec do evropskih kohezijskih sredstev že od leta 2017 pripravlja projekta Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov in blagovne znamke na področju knjige v skupni vrednosti 1,32 milijona evrov. Za slednjega Jak kljub usmeritvam ministrstva še vedno ni ustrezno pripravila vloge za službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), medtem ko za prvega še vedno pripravlja dokumentacijo na osnovi že večkrat posredovanih pripomb SVRK, so zapisali na ministrstvu.
Kot so opozorili, je šele potrjena vloga z ustrezno pripravljeno dokumentacijo podlaga za sklenitev pogodbe in posledično temu črpanje, kar pa v tem letu zaradi časovnih zamud ni več izvedljivo. "Razlog je neaktivnost Jaka." Določene zamude pri izvajanju nalog in črpanju kohezijskih sredstev pa so se dogajale tudi v službi za investicije in ravnanje s stvarnim premoženjem ministrstva za kulturo, zaradi česar je minister že ukrepal in sprožil postopek za zamenjavo vodje omenjene službe, so še zapisali.
Na Jaku so v odzivu zapisali, da sicer o rebalansu in njegovem vplivu na proračun Jak s strani ustanovitelja še niso uradno obveščeni. So se pa odzvali na izjave o kohezijskih operacijah. Kot so pojasnili, potrditev operacije in podpis pogodbe šele omogočata črpanje kohezijskih sredstev, do izdaje odločitve o podpori oz. podpisa pogodb pa še ni prišlo, zato se sredstva prenašajo.
Pri dejavnostih, ki vodijo do potrditve operacij, je glavni t. i. posredniški organ - to je ministrstvo za kulturo. Ker ima ministrstvo ta status, ima tudi službo za kohezijsko politiko, ki naj bi nudila podporo in pomoč pri pripravi in potrjevanju operacij s področja kulture. "Vodja neposredne potrditve operacije je torej na ministrstvu za kulturo, ne na Jaku," so opomnili.
Jak brez posredniškega organa, ki je ministrstvo, tako ne vlaga dokumentacije na SVRK, niti ne vodi neposrednih pogovorov s SVRK. "Dokumentacija je že več kot dve leti v konstantnem usklajevanju in v nobenem trenutku delo na teh projektih ni mirovalo," so zatrdili. Dodali so, da so bila navodila in usmeritve, ki so v vmesnem obdobju prihajala do javne agencije, "pogosto napačna, zavajajoča ali pa jih ni bilo, sestanki pa so večkrat potekali le med ministrstvom in SVRK, brez vključenosti Jaka".
Pri pripravi dokumentacije za oba projekta, Slovenija, osrednja gostja sejma v Frankfurtu in Blagovne znamke na področju knjige, so si sicer na Jaku vseskozi prizadevali, da bi prek izvajanja razpisov čim več sredstev obeh operacij prišlo neposredno do deležnikov s področja knjige, "in ravno pri izvajanju razpisov imamo kot upravičenec številne omejitve, ki jih posredniški organ nima".
Kazanje s prstom na Jak se jim zdi popolnoma zgrešeno in v neskladju s sodelovanjem med prizadevnimi posamezniki v strokovnih službah obeh institucij, ki so si in si bodo še naprej prizadevali za uspešno potrditev operacij - ne le teh dveh, temveč tudi prihodnjih. "Zato se sprašujemo tudi, kdo na ministrstvu za kulturo je tak odziv za javnost pravzaprav pripravil," so na Jaku še zapisali v odzivu.