Komedija Samica človeške vrste se zgodi v nekaj urah v stanovanju Margot Mason, feministične pisateljice, ki je pred 30 leti napisala uspešnico Cerebralna vagina, kasneje pa je izšla še serija njenih drugih uspešnih knjig. Sedaj se prvič v življenju sooča s hudo pisateljsko krizo. Ko Margot razmišlja, kako bi naslovila svojo novo knjigo, k nji vdre njena nekdanja študentka Molly Rivers, hči ene najzvestejših Margotinih občudovalk, ki zahteva opravičilo za škodo, ki so jo nenehno spreminjajoče se teorije življenja in kontradikcije v posameznih delih Masonove povzročile številnim ženskam po svetu, predvsem pa Mollyjini materi in njej sami.
Po prijaznem začetnem pogovoru Molly izvleče pištolo in priklene Margot kot svojo talko na mizo. Takrat pride na obisk Margotina hči Tess, ki je materino veliko življenjsko razočaranje, saj se je namesto karieri in razvoju feminizma posvetila gospodinjstvu, možu in trem otrokom. Dogodki se sprevržejo v komično farso, ki odpira vprašanja tako feminizma kot tudi družinske problematike nerazčiščenih odnosov iz preteklosti. S tem, da je dramatičarka Murray-Smithova lik Margot Mason naredila za mater, je odprla povsem nove možnosti razvoja lika, saj je prvi val feministk na žensko gledal zgolj kot na delavko v družbi in karieristko.
Miro Podjed /foto Damjan Švarc
Čeprav je osnovna tema resna – feminizem in njegova družbena zapuščina, jo Murray-Smithova obravnava z briljantno komiko. Znotraj razpona med svojim delom in dano življenjsko situacijo, deluje Margot Mason komično, mestoma pa celo absurdno s svojo nečimrnostjo, egom, slepoto in potrebo, da je nenehno v centru dogajanja. Osebna nasprotja med dramskimi osebami in njihove zamere se mešajo s kritiko feminizma, zgodba pa se dodatno zaplete, ko vanjo vstopijo še moški. Joanna Murray-Smith je dejala, da je igro napisala za svojo lastno zabavo. »Mislim, da je pomembno, da se je publika, ki je prišla s predstave, v prvi vrsti dobro zabavala, v drugi pa da je pomislila o izhodiščih te igre in feminizmu.«
JOANNA MURRAY-SMITH
Joanna Murray-Smith je ena najpopularnejših avstralskih sodobnih dramatičark. Njene igre se uprizarjajo po vsem svetu, med njenimi najbolj znanimi deli so: Bombshells, Rapture in Honour, v katerem je leta 1998 v broadwayski produkciji nastopila Meryl Streep.
Samica človeške vrste je njena prva prava komedija. Kot pravi v svojem predgovoru k igri, jo je navdihnila podoba feministke določene starosti v svoji delovni sobi v podeželski hiši ob koncu poti, ki jo ugrabi jezna mlada ženska. Snov za komedijo pa je črpala iz resnične življenjske zgodbe, ki je bila objavljena po vseh svetovnih medijih in v katero sta bili vpleteni avstralska feministka Germaine Greer in mlada študentka.
23. aprila leta 2000 je Greerovo napadla 19-letna študentka z Univerze v Bathu, ki ji je pred tem pogosto pisala. Vlomila je v njen dom v Essexu, privezala Greerovo v kuhinji in uničevala njeno stanovanje. Ob tem je kričala: »Mummy, mummy!« Po eni uri so Greerovo rešili njeni gostje, ki so prišli na večerjo. Našli so jo pretreseno, ležečo na tleh, medtem ko jo je študentka vlekla za noge. Študentka ni bila oborožena, vendar je bila kasneje obsojena za napad in telesno poškodbo. Te obtožbe so nato umaknili in jih nadomestili z obtožbo za nadlegovanje. Študentka je krivdo priznala in je bila obsojena na dve leti pogojno pod pogojem zdravljenja pri psihiatru. Greerova ni bila poškodovana in je po dogodku povedala novinarjem: »Nisem jezna, nisem prizadeta, nisem poškodovana. Dobro sem. Nisem zgubila smisla za humor. Jaz nisem žrtev v tem primeru.«
Ta dogodek je služil kot izhodišče Joanni Murray-Smith za njeno igro Samica človeške vrste (2006). Trdila je, da so značaji in dogajanje v komediji stvar fikcije in da v svoji igri ni skušala portretirati osebnosti Germaine Greer, čeprav komični učinki segajo na področje feminizma in bazirajo na temah, s katerimi se Greerova ukvarja. Murray-Smithova je dejala: »Potrebna bi bila pogumnejša ženska od mene, da bi naravnost pisala o Greerovi.« Kljub očitkom, da je glavna ženska oseba – feministična pisateljica, ki jo je Murray-Smithova poimenovala Margot Mason – nosilka številnih karakteristik Germaine Greer, se je avtorica komedije branila, da te lastnosti niso le karakterne značilnosti Greerove, temveč so to lastnosti širokega kroga feministk iz tega obdobja.
Mediji so se ob premierah po svetu na široko razpisali o Germaine Greer, ki je trdila, da igre ni niti prebrala, niti videla uprizoritve, vendar je bila do obojega negativno nastrojena. Greerova se je spraševala: »Zakaj ekipa in producenti ves čas govorijo o meni, ko pa na drugi strani trdijo, da ni Germaine Greer tista, o kateri je napisana igra. Joanna Murray-Smith je neumna reakcijonarka, ki se hvali, da ni prebrala niti enega samega feminističnega teksta.«
GERMAINE GREER
Se je rodila 29. januarja 1939 v Melbournu v Avstraliji. V mladosti je obiskovala zasebno samostansko šolo in dobila štipendijo za študij na univerzi v Melbournu, kjer je diplomirala iz angleščine in francoščine s književnostjo. Po študiju se je preselila v Sydney, kjer se je pridružila anarhističnemu gibanju Sydney Libertarians. Že takrat je dejala: »Bila sem že anarhistka, samo da nisem vedela, zakaj sem anarhistka. Ta skupina me je spravila v stik z osnovnimi teksti in izvedela sem to, o čemer mi je govorila notranja logika, kakor sem čutila in mislila.«
Leta 1972 se je opredelila kot anarhistična komunistka, ki ji je blizu marksizem.
Najprej je predavala na Univerzi v Sydneyju, kjer je za svoje delo The Development of Byron's Satiric Mode prejela štipendijo za doktorski študij, ki ga je naredila v Cambridgeu.
Leta 1968 je doktorirala na temo elizabetinske drame The Ethic of Love and Marriage in Shakespeare's Early Comedies in začela predavati na univerzi Warwick, istega leta se je poročila z avstralskim novinarjem Paulom du Feujem, vendar je poroka trajala le tri tedne, v tem času pa ga je Germaine Greer večkrat prevarala. Uradna ločitev je sledila leta 1973.
Po uspehu knjige The Female Eunuch – v kateri na izjemno duhovit način opisuje odnos do žensk skozi zgodovino in navaja konkretne primere iz priročnikov, knjig in esejev – je pustila službo na univerzi in potovala po svetu, da bi predstavljala svojo knjigo. Potovala je po Evropi, Afriki in Aziji, v Bangladešu je preučevala situacijo bangladeških žensk, ki so bile posiljene med konfliktom Bangladeša s Pakistanom. Leta 1972 je bila aretirana na Novi Zelandiji, ker je v svojem javnem govoru uporabila besede kot so 'bullshit' in 'fuck'. Leta 1979 je postala direktorica Centra za študij ženske literature v Oklahomi. Leta 1989 je delala na Cambridgeu, a je dala odpoved zaradi negativne publicitete, ki ji jo je prinesel spor s kolegom Rachaelom Padmanom, ki je bil transseksualec. Nasprotovala je, da bi dobil štipendijo na ženskem kolidžu, saj se je rodil kot moški. Tudi sicer so jo kritizirali zaradi podcenjevanja transseksualcev, ki jih je imenovala 'moški, ki so spremenili spol', saj je menila, da njihov obstoj škoduje ženskam v njihovi identiteti in dobrem mnenju o sebi.
Je pisateljica, novinarka in predavateljica na fakulteti, predvsem pa je znana kot ena najpomembnejših feminističnih bork poznega 20. stoletja. Trenutno je častno upokojena profesorica na Univerzi v Warwicku, kjer predava angleško literaturo in primerjalne študije.
Literatura:
- Joanna Murray-Smith: The Female of the Species, Nick Hern Books, London, 2008.
- Germaine Greer: The Female Eunuch, Harper perennial, London, New York, Toronto and Sydney, 2006 (prva objava 1970).
- http://www.variety.com/review/VE1117931508.html?categoryid=33&cs=1
- http://www.guardian.co.uk/stage/2008/jul/31/theatre.women
- http://www.theaustralian.news.com.au/story/0,25197,23176762-16947,00.html
- http://www.listener.co.nz/issue/213/artsbooks/10979/portrait_of_a_feminist_.html
- http://theatrenotes.blogspot.com/2006/09/female-of-species.html
- http://www.theage.com.au/articles/2006/08/28/1156617251743.html
- http://en.wikipedia.org/wiki/Joanna_Murray-Smith
Povezave:
- Več o predstavi
- Dušan Mlakar na Geslu
- Dušan Mlakar na Repu
- Fotogalerija na SiGledal