Kot je dejala, si šteje prstan v posebno čast, hkrati pa kot priznanje za celotne umetniške kolektive, v katerih je nastopala. "V gledališču so pomembni vsi ljudje, ki sodelujejo. Še posebej pa je pomembna skupna energija, ki je na odru. Včasih se zgodi, da je to tudi naša skupna sreča," je izpostavila ta vsestranska umetnica, ki se na gledaliških odrih pojavlja že skoraj 40 let. "Gledališče ni le ogledalo. Je živ obraz slehernega človeka," je zaključila.

Na pomembnost kolektivnega dela je opozorila tudi mednarodna strokovna žirija, ki je ocenjevala predstave. V oceni teh je bila sicer zelo kritična. "V tekmovalnem programu smo videli veliko razkošnega dekorja in malo vsebine ... Povečini smo gledali predstave, ki se ukvarjajo same s sabo in se izogibajo zavzemanju jasnega stališča in samorefleksije do lastne pozicije v slovenski družbi in umetnosti. Posledično ne nagovarjajo gledalcev in prostorov, v katerih živimo, in ne vzpostavljajo odnosa do sveta," so sporočili člani žirije Uroš Trefalt, Milan Mađarev, Maja Šorli, Simona Semenič in Miko Jaakkola.

Na koncu so glavno nagrado z večino glasov prisodili predstavi Nemoč, ki je ena redkih zmagovalk iz neinstitucionalnega gledališkega sektorja. "Snovalci predstave so ustvarili redko sintezo vseh elementov uprizoritve in jih povezali v vznemirljivo gledališko dejanje z izčiščenim družbenim stališčem, ki pa se ne izogiba ranljivosti. Izbor besedil, dramaturgija predstave, scenski prostor, kostum, igra in funkcionalna uporaba glasbe se v predstavi sestavijo v dragoceno gledališko izkušnjo," so ocenili.

Vodja Mini teatra Robert Waltl je ob prejemu nagrade zanikal ugotovitve žirije. "Mislim, da je slovenski teater v odlični formi. Imamo odlične predstave," je poudaril.

Uprizoritvi Nemoč je šla tudi nagrada za scenografijo, in sicer Damirju Leventiću, ter nagrada za mladega igralca, ki jo je prejel Nik Škrlec. Slednji si na nadaljnji poti v gledališču želi "peskovnika, kjer lahko delamo tudi napake, na katerih se učimo, saj pomeni usmerjenost v samo proizvodnjo smrt ustvarjalnosti".

Nagrado za najboljšo režijo si je prislužil mladi režiser Žiga Divjak za Človeka, ki je gledal svet v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča. Za ta projekt je bil nagrajen tudi igralski kolektiv, saj mu je žirija pripisala nagrado za igro.

Nagrade za igro so prejeli še Ana Urbanc za svoji vlogi v uprizoritvah Tisti občutek padanja in Ljudožerci Drame SNG Maribor ter Maruša Majer in Gregor Zorc za vlogi v Stenici Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj.

Žirija se je odločila, da podeli tudi posebno nagrado umetniškemu kolektivu uprizoritve Ljudožerci Drame SNG Maribor. "Strniševi Ljudožerci so bili od svojega nastanka v Sloveniji uprizorjeni samo štirikrat. Zato je uprizoritev besedila v današnjem času dokaz, da smo priča izjemnemu umetniškemu delu, ki z metaforo kaže na podiranja še zadnjih ostankov moralnih, socialnih, političnih in družbenih vrednot," so člani žirije zapisali v obrazložitvi.

S podelitvijo nagrad se je sklenil 52. Festival Borštnikovo srečanje, na katerem se je zvrstilo nekaj več kot 60 dogodkov. Po besedah vršilke dolžnosti umetniškega direktorja festivala Ksenije Repina so s potekom zelo zadovoljni, zabeležili so nekaj več kot 6000 obiskovalcev.

Kot pri organizaciji festivala je očitno tudi na splošno v gledališču čas za nove obraze. "Letos je tudi žirija spremenila perspektivo in se obrnila na novi, mladi val, tako z igralci kot z izborom najboljše predstave," je izpostavila Repina.

Z januarjem prevzema vodenje festivala Aleš Novak, selektorica Petra Vidali pa predaja žezlo Zali Dobovšek.