V tem tednu bo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo gostovala Janelle Reinelt, ameriška gledališka raziskovalka, ki sicer že od leta 2006 živi in ustvarja v Veliki Britaniji, kjer je tudi zaposlena kot predavateljica na Univerzi v Warwicku. V Sloveniji je bila že večkrat, nazadnje v letu 2006, ko je v okviru Knjižice Mestnega gledališča ljubljanskega izšla tudi njena knjiga esejev Javno uprizarjanje (Public Performances), sicer pa je to njen prvi »študijski« obisk, ki poteka preko Erasmusove izmenjave za profesorje in v okviru te je na Univerzi v Warwicku v začetku tega leta predavala Barbara Orel, docentka na dramaturškem oddelku ljubljanske Akademije.
Študijski obiski tujih predavateljev in predavateljic so na ljubljanski Akademiji stalnica, nazadnje je pred nekaj tedni imel gostujoče predavanje Stephen Elliot Wilmer, predavatelj irskega Trinity Collega.
Janelle Reinelt je leta 2010 prejela nagrado ameriškega združenja American Society for Theatre Research, je urednica in avtorica mnogih odmevnih monografij, ki pa žal niso prevedene v slovenski jezik. Področja njenega zanimanja in raziskovanja so predvsem vezana na gledališke dogodke v povezavi s politiko, kulturo, globalizacijo, hkrati raziskuje tudi teorijo perfomansa in sodobni britanski teater, o čemer bo predavala prav danes v kontekstu drame Pentecost sodobnega angleškega avtorja Davida Edgarja, čigar življenje in delo je tudi v središču njene prihajajoče knjige – The political Theatre of David Edgar: Negotiation and Retrieval, ki jo je napisala v soavtorstvu s filozofom Geraldom Hewittom in bo v Veliki Britaniji na knjižnih policah že v prihodnjem mesecu.
Reineltova se bo na prihodnjih predavanjih ukvarjala predvsem z vprašanjem javne sfere ter (gledališkega) dogodka v njej. Tako je za torek izvedla »uvodno« predavanje, v katerem je zastavila pomembna izhodišča in dognanja njenega raziskovanja, ki bodo v središču njenih predavanj in diskusije še danes in jutri, kjer bo govora o poetiki javnih dogodkov (sreda ob 10.00) ter o že omenjenem angleškem dramatiku Davidu Edgarju (ob 12.00), v četrtek pa bo Reineltova govorila o globalnem uprizarjanju in metodologiji tovrstnega raziskovanja.
Včerajšnje predavanje je bilo tako razdeljeno na dva dela: v prvem, teoretičnem delu je predstavila izhodišča raziskovanja, teorijo in kontekst, medtem ko se je v drugem delu posvetila prikazu na praktičnih uprizoritvah, med katerimi je omenila tudi slovensko skupino Neue Slowenische Kunst, katere delovanje je spoznala prav preko sodelovanja z Barbaro Orel.
Naslov torkovega predavanja je bil Rethinking the Relation between Performance and the Public Event, kar bi lahko prevedli kot Osmišljanje odnosa uprizarjanja in javnega dogodka, pri čemer moramo anglosaksonsko pojmovanje »performance« razumeti v historičnem smislu, torej kot gledališki dogodek ali uprizoritev, in ne kot prakso, ki se je pojavila v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Reineltova je v začetku predavanja izpostavila temeljno zmoto, ki naj bi veljala v sodobnem svetu, in sicer da v sodobnih uprizoritvah manjka političnosti oz. da niso politično angažirane (o čemer bo več govorila v sredinem predavanju). Temu je sledila kratka predstavitev razvoja javnosti, ki se kot »skupnost« oz. prostor pojavi v 18. stoletju in začetku 19. stoletja s porastom salonov, čajnih hiš in kavarn, v katerih so se zbirali buržoazni možje, malomeščani in razvijali debate o pomembnih dnevnih dogodkih. Ta teorija nastanka javnega prostora je povzeta po nemškem sociologu in filozofu Jürgenu Habermasu, ki o tem piše v delu Strukturne spremembe javnosti, a je Reineltova s to teorijo polemizirala, saj se v strukturo javnosti 19. stoletja še niso vključevale ženske, manj premožni itd. Habermasova teorija je bila deležna tudi kritike, da je preveč zahodnjaška in evropocentrična, kar je poudarila tudi Janelle Reinelt, ki pa hkrati poudarja, da se s širjenjem javne sfere vse bolj izgublja pojem privatnega – ta pravzaprav izginja – pri čemer ima veliko vlogo tudi uporaba interneta.
Internet ima velik pomen tudi pri globalizaciji sveta (Reineltova je še posebej poudarila različne internetne skupnosti, npr. Youtube pa tudi globalne politične skupnosti /EU, ZDA, NATO …/, skupne monetarne sisteme itd.) in s tem posledično tudi za kulturo. Pri tem je v drugem delu izpostavila indijski tamasha ples (v začetku letošnjega leta je predavateljica preživela nekaj časa v Indiji), ki se kot oblika indijske plesne folklore prenaša iz roda v rod, a mu zaradi rastoče indijske filmske industrije Bollywooda grozi propad.
A verjetno nam najbližji primer tega, kako se javno odraža v uprizoritvi, je bil ravno primer gibanja Neue Slowenische Kunst, za katerega predavateljica pravi, da sicer gre za imaginarno, a vendar mogočo ustanovitev lastne države, ki je dobesedno postnacionalna.
S tem je Reneltova tudi zaključila prvo predavanje, na katerem nam je postregla s prvimi izhodišči, ki se bodo skozi diskusijo razvijali v naslednjih dneh.
Predavanja so odprtega tipa in brezplačna, zato so vabljeni vsi zainteresirani na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo na Nazorjevi 3. Predavanja potekajo v dramaturškem seminarju (soba 71).
Povezave: