Letošnja velika Prešernova nagrajenka Bjanka Adžić Ursulov je kot kostumografka odlična poznavalka zgodovinskih slogov in se z njimi zlahka poigrava, prav tako se inovativno poigrava z materiali ter ima neverjeten smisel za detajl in celoto. "Njena kostumografija je zmeraj v funkciji psihologije dramskih oseb in odrskega dogajanja," med drugim piše v utemeljitvi. Zelo aktivna je tudi kot scenografka in velja za vrhunsko ambasadorko slovenskega gledališča v tujini.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo letos prejme tudi režiser in scenarist Filip Robar Dorin. "Angažiran avtor, ki razgrne vso kompleksnost obravnavane snovi in pri tem ne skriva svojega stališča," piše v utemeljitvi. Njegova odlika je igrano dokumentarna forma, ki predstavlja sintezo neumišljenega in umišljenega filma, ki želi "izvleči resnico". Pri svojem delu je Robar Dorin podpiral mlade, še neuveljavljene režiserje, se zavzemal za razvoj scenaristike ter spodbujal razvoj kreativnega dokumentarnega filma.
Nagrajencev Prešernovega sklada je tudi letos šest. Jure Jakob prejme nagrado Prešernovega sklada za svojo peto pesniško zbirko za odrasle Lakota (LUD Literatura), zborovska dirigentka Martina Batič za poustvarjalne dosežke v minulih treh letih, skladatelj Tomaž Svete za Koncert za dve violini in godala ter operi Ada in Antigona.
Tako imenovano malo Prešernovo nagrado prejme tudi igralka Maruša Majer za vlogo v filmu Ivan v režiji Janeza Burgerja ter za več drugih vlog, ustvarjenih v zadnjih treh letih. "Maruša Majer je bila kraljica neodvisne gledališke scene in je kot cunami pridrla v mainstream," poudarja utemeljitev. Med njenimi vidnejšimi vlogami so denimo navedene ljudska Veronika iz Studia City, Laura v Pijanih v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega, vloga v filmu Ederlezi Rising in hladnokrvna Nikita v Gledališču Glej. Pred kratkim je Maruša Majer nastopila tudi v enem prvih slovenskih filmov virtualne resničnosti V jami, ki je imel premiero na beneškem filmskem festivalu.
Malo Prešernovo nagrado dobijo še ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic za kratki film Celica ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva iz biroja Dekleva Gregorič arhitekti za dosežke zadnjih treh let.
Ob današnji razglasitvi nagrajencev v Kinodvoru je minister za kulturo Dejan Prešiček poudaril, da je slovenska kulturna ustvarjalnost primerljiva s svetovnimi produkcijami. Se pa zaveda, da pogoji za ustvarjalce v Sloveniji "niso na ravni, na kateri bi morali biti", zato se bo zavzemal, da bi to v tem mandatu izboljšali. Ob tem je izrazil prepričanje, da se bodo proračunska sredstva za kulturo povečala in da bodo v naslednjih mesecih uredili zaslužne pokojnine za kulturnike.
Kultura v družbi po ministrovih besedah v današnjem hitro spreminjajočem se svetu spet dobiva tisto vlogo, kot jo je imela do osamosvojitve, ko se je z njo ohranjal jezik in se je krepila kulturna zavest. Kultura in kulturniki nas spodbujajo, "da se včasih malo ustavimo, da razmislimo o družbi, o njenem razvoju in o samem sebi", je dejal in ob tem izpostavil tudi pomen Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, ki opominjajo na uspehe kulturnikov, "ki jih včasih v poplavi vsakodnevnih novic prezremo".
Kot je povedal predsednik upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer, UO letos deluje v skladu z novim zakonom o Prešernovi nagradi. Tako je letos prvič namesto štirih strokovnih komisij, ki UO predlagajo kandidate za nagrade, delovalo šest komisij. S tem so bile razbremenjene nekatere strokovne komisije oz. umetnostna področja, predvsem scenske in likovna umetnost, kjer so v minulih letih nekatera manj popularna področja zelo težko in redko prišla na mizo UO.
Po Möderndorferjevih besedah zdaj delujeta novi strokovni komisiji za avdiovizualno umetnosti ter za oblikovanje in arhitekturo, s tem pa je vpogled v umetniške dosežke vseh umetniških področij bolj pregleden in UO Prešernovega sklada tako dobi v obravnavo tudi predloge za nagrado za umetnostne zvrsti, ki so v preteklosti zaradi manjšega števila strokovnih komisij izpadle.
Pomembna novost po njegovih besedah je tudi odločitev UO, da poskušajo vsako leto članstvo v strokovnih komisijah, ki imajo po sedem članov, osvežiti z novimi strokovnjaki. Na ta način se osveži tudi pogled na dosežke za določene umetniško področje in s tem dobijo večjo možnosti za nagrado tudi tisti umetniki, ki so bili zanjo predlagani večkrat in ki so izpadli. Tudi strokovne komisije izkazujejo svoj estetski okus, če pa se njihovi člani vsako leto nekoliko zamenjajo, se lahko odprejo tudi novi pogledi na umetnike in umetnostne prakse, je povedal Möderndorfer.
Kot je še dodal, si je UO v minulem letu v mandatu prejšnje vlade prizadeval, da bi se nagrade Prešernovega sklada upoštevale pri dodatkih k pokojninam, a neuspešno. Novi minister pa ima po mnenju UO večji posluh tudi za to problematiko, saj je ta zakon v pripravi.
Nagrade bodo tradicionalno podelili 7. februarja, na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu. Kulturni program proslave bosta ustvarila režiserja Martin Srebotnjak in Metod Pevec. Kot je povedal Srebotnjak, bo proslava zasnovana bolj filmsko oziroma avdiovizualno v dialogu s Prešernom. Njegov lik bodo popeljali tudi med ljudi, na ulice in v nakupovalna središča.