V arboretum je priletela petnajstmetrska lutka kita, ki se hrani s kamni, z veseljem pa pogoltne tudi občinstvo. V kitovem trebuhu se bo 33 gledalcev s pomočjo lutk, petja ter žive glasbe podalo v svet sanj – tam se bodo srečali z nenavadnimi bitji, soočili s strahovi iz davnine in prisluhnili kamnom. Predstava navdihnjena z zgodbami in motivi staroselskih kultur odpira vprašanja o odnosu človeka do narave, o naših primarnih strahovih ter o močeh, ki se skrivajo znotraj nas.
Ustvarjalci Kitovega popka so inspiracijo za predstavo črpali iz staroselskih kultur iz raznih koncev sveta: od novozelandskih Maorov, avstralskih Aboriginov do severnoameriških ljudstev. Njihova izročila so polna zgodb, ki govorijo o neločljivi povezanosti človeka z naravo, ki ga obdaja. Kako najti ravnovesje med silami znotraj nas in tistimi okoli nas? Junaki v zgodbah v iskanju odgovora prisluhnejo govorečim kamnom. Ali pa se spustijo v kitovem trebuhu globoko pod vodo, v svojo podzavest, in se vrnejo na kopno prerojeni, z novimi spoznanji, z novimi močmi.
Raznorodna ekipa nastopajočih bo s pomočjo gledališke improvizacije, elementov fizičnega interaktivnega gledališča, lutkovne animacije in žive glasbe povabila občinstvo v svojevrstno gledališko izkušnjo. V njej se bodo podobe iz sanj prepletale s koščki mitologije, ambientalni zvoki z večglasnim petjem, interaktivni liki s svojimi lutkovnimi alteregi. Skupaj z njimi se bomo sprehajali po pokrajinah naše kolektivne podzavesti in iskali nevidne povezave z oddaljenimi kraji, časi, zgodbami in ljudmi.
Avtorji koncepta so Vida Cerkvenik Bren, Jurij Bobič in igralci, režiserka Vida Cerkvenik Bren, dramaturg Jurij Bobič, scenografinja in kostumografinja Larisa Kazić, avtorica likovne podobe in lutkovna tehnologinja Polona Černe ter avtor glasbe Filip Šebšajevič. V uprizoritvi nastopajo Miha Arh, Jure Lajovic, Filip Šebšajevič k. g. in Tea Vidmar k. g..