Ulična predstava za tri igralce, kita/ro, metlo in občinstvo.
V svetu mitoloških in pravljičnih bitij se godijo velike spremembe, še zlasti med tistimi, ki so še nedavno veljali za zlobne(že): zle čarovnice so postale priljudne in zabavne; okrutni velikani so postali prijazni; krvoločni vampirji so se spremenili v strastne ljubimce in živijo v romantičnih predstavah sodobnih najstnikov. Je to odsev sprememb v sodobni družbi?
Že tisočletja ljudje pripovedujemo zgodbe. Metafore uporabljamo tam, kjer ni mogoče govoriti naravnost, vsakdanje. Miti z vseh strani neba ponujajo odgovore. Ne dogmatičnih ali dokončnih, temveč takšne, ki kot poetične zagonetke burijo domišljijo in porajajo nova vprašanja. So starodavni miti danes še aktualni? Kaj nam o nas samih govorijo sodobne reinterpretacije starih zgodb, pravljičnih bitji in situacij?
Avtorica koncepta in režiserka uprizoritve je inspirirana s knjigami in predavanji dveh svetovno znanih mitologov: Josepha Campbella in Michaela Meada, ter tudi s poezijo »mističnih« pesnikov Williama Blaka, Walta Whitmana in Alojza Gradnika. Prek omenjenih bood soustvarjalci preizpraševali in obujali vlogo mita – pripovedovanja in uprizarjanja zgodb – v življenju sodobnega človeka in sodobnih skupnosti.
Predstava, ki bo izvajana na prostem, bo odpirala živ dialog o relevantnosti mitoloških vsebin za današnji čas. Spodbujala bo mišljenje z metaforami in s tem približevanje skrivnostim, ki jih ni mogoče v popolnosti zaobjeti z razumom. Otroke bo podpirala pri sprejemanju drugačnosti v svetu mnogoterih mnenj, kultur in identitet.
Uprizoritev bo tako otroško kot odraslo občinstvo držala v napetosti s pomočjo dveh nasprotujočih si atmosfer: poetične in povsem vsakdanje – med seboj se bosta prepletali, se stopnjujoče, v vse krajših intervalih izmenjavali in se proti koncu predstave združili. Raznorodna ekipa nastopajočih pa bo s pomočjo pripovedovanja, gledališke improvizacije in verbalne interakcije ter elementov fizičnega gledališča, mask, lutkovne animacije in žive glasbe občinstvo pripeljala do končne točke in jih povabila v zgodbo, v območje mitskega. Tako bodo (mladi) gledalci izkusil predstavo kot igro in se na koncu še sami zlili z njo.
