Gledališki spektakel Carmina Burana, ki združuje moči mariborskih Opere in Baleta, so sprva napovedovali jeseni 2020 ob začetku trenutne gledališke sezone, a so covid-19 in posledično sprejeti ukrepi zamaknili program. Zdaj so to uprizoritev vendarle postavili na oder in gledalci si jo bodo lahko ogledali v nedeljo ob 21. uri na sporedu TV Slovenija 2.
"Ideja, da bi na znamenito scensko kantato Carmina Burana Carla Orffa ustvaril koreografijo, se mi je po pobudi Ivana Cavallarija, umetniškega direktorja Velikega kanadskega baleta v Montrealu, sprva zdela milo rečeno nesmiselna, bržkone zaradi predsodkov, ki sem jih imel o naravi Orffove glasbe. Toda ob natančnejšem preučevanju glasbenega zapisa so se moji predsodki izkazali kot neutemeljeni, zato sem še danes hvaležen za to izkušnjo," pravi koreograf in umetniški direktor mariborskega Baleta Clug.
Največji izziv zanj je bil najti svoj smisel, svojo zgodbo znotraj Orffovega monumentalnega dela in se izogniti odvečnemu podvajanju tega, kar na neki način "izpovesta" že samo besedilo in glasba. "Gonilna sila koreografije je, sledeč vsebini različnih besedil iz srednjeveškega rokopisa Codex Buranus, paralelizem med cikli narave, zlasti med pomladnim prebujanjem narave, ter človeškim življenjem in poželenjem. Prav prebujanje poželenja v mladem telesu, ki hrepeni po prepovedanem in nedosegljivem (sadežu), predstavlja gibalno napetost popotovanja po 24 'spevih'," je pojasnil.
Oblika, ki se je med ustvarjanjem predstave spontano izrisovala, je bil krog, ki sovpada s krogom sreče iz prvega speva O Fortuna in ga ustvarja 30 plesalcev. "Bolj ko se krog oži, več napetosti in sile preveva njegovo jedro," je še izpostavil Clug.
"Ob negotovi prihodnosti gledališkega življenja si želim zgolj to, da bi si lahko predstavo čim prej ogledali obiskovalci v živo, saj so prav gledalci tisti, ki sklenejo naš krog, zato jih potrebujemo, da lahko naš svet ponovno zaživi v skupni gledališki izkušnji," je dodal.
Na odru v scenografiji Marka Japlja plešejo člani baletnega ansambla SNG Maribor, med drugim Catarina de Meneses, Tijuana Križman Hudernik, Tetiana Svetlična, Tiberiu Marta, Yuya Omaki, Alexandru Pilca, Sytze Jan Luske in Gaj Žmavc.
Poleg Simfoničnega orkestra in Zbora Opere SNG Maribor nastopajo še operni solisti – sopranistka Petya Ivanova, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj.
Kostumograf je Leo Kulaš, oblikovalec luči Tomaž Premzl, asistenta koreografa Matjaž Marin in Sergiu Moga.
Kot menijo v SNG Maribor, velja Carmina Burana nemškega skladatelja Carla Orffa (1895-1982) za eno najznamenitejših glasbenoscenskih del, ki jo je skladatelj dokončal med vzponom nacizma leta 1936, četudi so nacisti Orffovo glasbo označili kot izrojeno. Orff je v Carmini Burani – v podobni maniri kot pred njim že Richard Wagner s svojo idejo celovitega umetniškega dela – želel udejanjiti koncept "theatrum mundi" – gledališča sveta, v katerem se tesno in tako rekoč do stopnje nedeljivosti prepletajo glasba, gibanje in govor.