"Ideja, da bi na znamenito scensko kantato Carmina Burana Carla Orffa ustvaril koreografijo, se mi je po pobudi Ivana Cavallarija, umetniškega direktorja Velikega kanadskega baleta v Montrealu, sprva zdela milo rečeno nesmiselna, bržkone zaradi predsodkov, ki sem jih imel o naravi Orffove glasbe. Toda ob natančnejšem preučevanju glasbenega zapisa so se moji predsodki izkazali kot neutemeljeni, zato sem še danes hvaležen za to izkušnjo," je ob lanski premieri v Mariboru povedal koreograf umetniški direktor mariborskega Baleta Clug.

Clugu je bil največji izziv "najti svoj smisel, svojo zgodbo znotraj Orffovega monumentalnega dela in se izogniti odvečnemu podvojevanju tega, kar na neki način 'izpovesta' že samo besedilo in glasba," so koreografove besede povzeli v Cankarjevem domu.

Predstava je bila premierno uprizorjena 16. maja lani. Čeprav je bilo sprva zaradi epidemije načrtovano, da bo na ogled le prek televizijskega prenosa, je bila uprizorjena tudi z občinstvom v dvorani.

Na odru v scenografiji Marka Japlja plešejo člani baletnega ansambla SNG Maribor, med drugim Catarina de Meneses, Tijuana Križman Hudernik, Evgenija Koškina, Tiberiu Marta, Yuya Omaki, Sytze Jan Luske in Tim Dolinšek.

Poleg Simfoničnega orkestra in Zbora Opere SNG Maribor nastopajo še operni solisti - sopranistka Petya Ivanova, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj.

Kostumograf je Leo Kulaš, oblikovalec luči Tomaž Premzl, asistenta koreografa Matjaž Marin in Sergiu Moga.

Scenska kantata Carmina Burana nemškega skladatelja Carla Orffa (1895-1982) velja danes za eno najznamenitejših glasbenoscenskih del, ki ga je skladatelj dokončal med vzponom nacizma leta 1936, četudi so nacisti Orffovo glasbo označili kot izrojeno. Med pisanjem tega kompleksnega dela je Orff na zaporedje 24 pesmi iz ohranjenega srednjeveškega pesniškega kodeksa, ki ga sestavlja 254 pesmi, ustvaril edinstveno glasbenoscensko delo s specifično dramaturgijo.