V Informacijski pisarni Mestne občine Ljubljana je od 31. avgusta do 11. septembra na ogled razstava skic, lutk, fotografij in miniaturnih odrov Lutkovna zapuščina Milana Klemenčiča (1875-1957), na Krakovskem nasipu, v ljubljanski galeriji na prostem, pa bo od 3. septembra do 3. oktobra na ogled razstava fotografij Žige Koritnika Pravljične podobe, ujete v metuljnico fotografskega objektiva. Avtor obeh razstav je Matjaž Loboda.

Milan Klemenčič je študiral slikarstvo v Benetkah in Milanu, v Šturjah pri Ajdovščini pa je leta 1910 odprl vrata Malega marionetnega gledališča. Premiera Reccardinijeve igre Mrtvec v rdečem plašču je pomenila rojstvo slovenskega lutkovnega gledališča. Po vojni je Slovenski gledališki konzorcij Klemenčiča imenoval za vodjo Slovenskega marionetnega gledališča, prvega (pol)poklicnega lutkovnega gledališča v tedanji Kraljevini SHS. Januarja 1920 je bila v dvorani ljubljanskega Mestnega doma otvoritvena premiera Poccijevih Čarobnih gosli. Pripravil je načrte za oder, zasnoval in izdeloval je lutke in sceno, se ukvarjal z organizacijskimi posli, skrbel za program, režiral in igral. Po štirih letih in 15 premierah je gledališče zamrlo. Po daljšem premoru pa je zaživelo gledališče Miniaturne lutke, ki je svoj vrhunec doseglo z uprizoritvijo Doktorja Fausta (1938). Doktor Faust je na sporedu Lutkovnega gledališča Ljubljana še danes, saj je bila originalna Klemenčičeva predstava leta 1982 ponovno postavljena na oder v režiji Jelene Sitar in Igorja Cvetka. V letošnji sezoni pa pripravljajo oživitev predstave iz leta 1936 Sovji grad.