Milan Klemenčič: Iskalec lepote in pravljičnih svetov

Milan Klemenčič (1875–1957), slovenski slikar, začetnik slovenske barvne fotografije, eden pionirjev slovenske gledališke scenografije, predvsem pa oče slovenskega lutkovnega gledališča se je z lutkami prvič srečal kot otrok v Gorici. Študiral je slikarstvo v Benetkah in Milanu ter v Münchnu obiskoval gledališki tečaj pri Karlu Lautenschlägerju. 22. decembra 1910 je v Šturjah pri Ajdovščini odprl vrata Malega marionetnega gledališča. Vse je pripravil sam, le obleke za lutke je sešila žena Pepca, na začetku tudi edina soigralka. »Dvorana« je bila domača dnevna soba. Premiera Reccardinijeve igre Mrtvec v rdečem plašču je pomenila rojstvo slovenskega lutkovnega gledališča. Po vojni je Slovenski gledališki konzorcij Klemenčiča imenoval za vodjo Slovenskega marionetnega gledališča, prvega (pol)poklicnega lutkovnega gledališča v tedanji Kraljevini SHS. Januarja 1920 je bila v dvorani ljubljanskega Mestnega doma otvoritvena premiera Poccijevih Čarobnih gosli. Pripravil je načrte za oder, zasnoval in izdeloval je lutke in sceno, se ukvarjal z organizacijskimi posli, skrbel za program, režiral in igral. Po štirih letih in 15 premierah je gledališče zamrlo. Po daljšem premoru pa je zaživelo gledališče Miniaturne lutke, ki je svoj vrhunec doseglo z uprizoritvijo Doktorja Fausta (1938).

Skrb za Klemenčičevo lutkovno zapuščino je pred leti prevzelo Lutkovno gledališče Ljubljana in oživilo obe v celoti ohranjeni predstavi gledališča Miniaturne lutke. Izjemnost ustvarjanja Milana Klemenčiča, ki je slovensko lutkarstvo postavil na zemljevid sveta, dokazuje tudi podatek, da ga je UNIMA leta 1958 posthumno imenovala za svojega častnega člana.

Avtor razstave: Matjaž Loboda
Fotografije: Žiga Koritnik

Matjaž Loboda, rojen 1942 v Ljubljani, se je po končani gimnaziji in kratkem »skoku« na fakulteto za arhitekturo vpisal na AGRTF. Po končanem študiju na akademiji je leta 1968 v LGL najprej prevzel mesto umetniškega vodje, deloval je tudi kot igralec in animator, dramaturg, režiser, pisec avtorskih besedil, številnih člankov, lutkovnih priredb in scenarijev. Ves čas si je prizadeval za ohranitev in predstavitev slovenske lutkovne dediščine. Ohranitev dediščine Milana Klemenčiča je prav njegova zasluga.

Žiga Koritnik je 18 let delal na Televiziji Slovenija kot snemalec. Znan je po svojih fotografijah glasbenikov, ki jih spremlja od 1987 na mednarodnih festivalih doma in v tujini. Njegove fotografije so bile med drugim objavljene v Time Out, Jazz Times, Jazziz, Signal to Noise, Village Voice, All About Jazz, Downbeat, Jazznyt, New York Times. Od leta 1989 redno razstavlja. Je tudi avtor in urednik knjig o fotografiji.

***
Od 1. do 11. septembra, Informacijska pisarna Mestne občine Ljubljana - Lutkovna zapuščina Milana Klemenčiča (1875–1957)

Od 3. septembra do 3. oktobra, Razstavišče Krakovski nasip - Pravljične podobe, ujete v metuljnico fotografskega objektiva Žige Koritnika