Spominsko obeležje je položeno v tlak na Mestnem trgu, kjer je glavno prizorišče pasijonske igre. Leži na osi Marijinega znamenja, ki prav tako sega v čas nastanka Škofjeloškega pasijona. Oblikovalsko so obeležje, katerega naročnik je bila Občina Škofja Loka, zasnovali v Studiu Miklavc, kjer skrbijo tudi za celostno podobo Škofjeloškega pasijona.
Kot je pojasnil oblikovalec Jure Miklavc, so se pred snovanjem obeležja temeljito ponovno povprašali glede vsebine in pomena pasijona z duhovnega, verskega, in izobraževalnega vidika, pa tudi s strani kulturne dediščine, tradicije, turistične promocije ter prostovoljstva. "Vse našteto je bilo treba preliti v zelo tanek relief, ki je umeščen v tlak," je povedal Miklavc.
V obeležje so vgradili vsebinske in likovne elemente z močnim simbolnim pomenom. Glavni elementi so zloženi v obliki križa, njegova prva značilnost pa je osemmetrska vzdolžna oblika, ki prikazuje linearni potek pasijonske igre. Druga lastnost je poklon igralcem oziroma prostovoljcem, ki jih simbolizira 800 črk, ki so poglobljene v površino in se iz nje dvigujejo, kar simbolizira dobro in slabo ter nudi razmislek o spokorništvu.
Glavni vsebinski poudarek obeležja je podal teolog in nekdanji predstojnik Kapucinskega samostana v Škofji Loki ter dober poznavalec Škofjeloškega pasijona Metod Benedik. Na njegov predlog so v obeležje vključili vrstico besed prvega angela iz Krvavega pota: "Ah človek, prov tojga Odrešenika pomisli".
Kot je ocenil Benedik, kratko besedilo v strnjeni obliki povzema vsebino in sporočilo Škofjeloškega pasijona in jasno kaže na Kristusa, ki je nenehno v središču pasijonskega dogajanja ter hkrati tudi na človeka, ki ga Kristus nenehno nagovarja. Želel je, da bi izbrana misel kljub jeziku iz časa avtorja besedila, patra Romualda, bila čim bolj jasna in razumljiva današnjemu človeku.
"Marsikdo, ki danes posluša besedilo pasijona, morda dobrohotno celo prikima in pravi, da ti klici, ta vabila za čas pred 300 leti niso nič posebnega, da so za baročno okolje razumljiva in sprejemljiva. Toda kako danes, v 21. stoletju, to zveni današnjemu človeku?" se je vprašal Benedik.
Kot je pojasnil, je Romuald brez sprenevedanja spregovoril o grehu in njegovih posledicah na način, primeren njegovemu času. "Danes, ko se marsikdo tolaži s frazo, da ni greha in topoumno pojasnjuje, da je to srednjeveška miselnost, bi Romuald zagotovo s pravo pasijonsko ostrino poudaril, da so na primer pehanje človeka v revščino, goljufivo kopičenje bogastva na račun slabo plačanih delavcev, brezbrižnost za stiske mladih ljudi, brezčutnost do ostarelega človeka, zelena nevoščljivost in ubijajoče obrekovanje ter podobno ne le grehi, ampak v nebo vpijoči grehi, ki nas v naši ljubi samostojni Sloveniji še kako tepejo," je naštel Benedik.
Ob tem je poudaril, da Škofjeloški pasijon v prizorih Kristusovega trpljenja neutrudno vabi človeka tedanjega in današnjega časa k pokori in izboljšanju v drugačno, človeku dostojnejše življenje. Tako Škofjeloški pasijon, kot je pojasnil Benedik, nikakor ni samo zgodba o trpljenju, še manj njegovo poveličevanje, ampak skuša prepričati človeka, da je Jezusovo in človekovo trpljenje pot v notranjo osvobojenost, v odrešenje, da je ta pot nemalokrat trnjeva, a jasno kaže na cilj.
Obeležje so odkrili s slavnostno prireditvijo Angelski dih, ki jo je pripravil režiser Škofjeloškega pasijona 2022 Borut Gartner. Kot je poudaril: "Škofjeloški pasijon ni samo spokornost, groza, bolečina in trpljenje, ampak je tudi milina, s katero nas božajo angeli." Za glasbeno kuliso je izbral tablaturo, zaigrano na baročno lutnjo, ki bi lahko bila del glasbene podobe Škofjeloškega pasijona že leta 1715, in noviteto uprizoritve 2022 Vstajenjsko Alelujo.