STA, 13. 2. 2017

Ob 100-letnici rojstva gledališčnika Jožeta Babiča več prireditev

Danes mineva 100 let od rojstva gledališkega in filmskega režiserja, igralca in dramaturga Jožeta Babiča. Bil je pobudnik profesionalizacije novogoriškega gledališča ter prvi direktor in umetniški vodja Primorskega dramskega gledališča, zdaj Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Ob tej priložnosti se ga spominjajo z več dogodki.

Jože Babič / Foto: Arhiv Slovenske kinoteke

Jože Babič se je rodil 13. februarja 1917 v Povžanah pri Materiji. Leta 1922 se je družina preselila v Maribor, kjer je obiskoval osnovno šolo in nato Državno trgovsko akademijo, ki pa jo je zaradi politične aktivnosti moral končati izredno. Vzporedno je obiskoval gledališko šolo Vladimirja Skrbinška in sodeloval v amaterskih gledaliških skupinah.

Tik pred začetkom 2. svetovne vojne je prevzel vodenje ptujskega gledališča. V sezoni 1945/46 je prestopil v SNG Maribor, kjer je ostal do leta 1947, ko se je pridružil Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu. Tam je najprej ustvarjal kot igralec in režiser, v sezoni 1954/55 pa je prevzel tudi vlogo umetniškega vodje, ki jo je opravljal do konca desetletja.

V Trstu je režiral predvsem dela slovenskih avtorjev, kot so Ivan Cankar, Bratko Kreft, Josip Tavčar in Anton Leskovec, čeprav se ni izogibal svetovnih klasikov, denimo Shakespeara, Moliera in Čehova, ali predstavnikov moderne svetovne drame.

Po tržaškem obdobju je odšel v Novo Gorico, kjer je sodeloval pri ustanovitvi Primorskega dramskega gledališča, ki ga je vodil do leta 1974. Kasneje je bil tudi predavatelj filmske režije in igre na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Režiral je v vseh slovenskih gledališčih, pečat pa je pustil tudi na filmu. Posnel je šest celovečernih filmov, od tega štiri za slovenske producentske hiše - Tri četrtine sonca (1959), Veselica (1960), Po isti poti se ne vračaj (1965) in Poslednja postaja (1971) - ter po enega na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini - Trčenje na vzporednikih (1961) oziroma V navzkrižju (1963).

Med nagradami, ki jih je prejel, so bile zlata in srebrna arena v Pulju, nagrada Prešernovega sklada (1976), tri Borštnikove nagrade ter Prešernova (1981) in Badjurova nagrada (1996) za življenjsko delo. Umrl je 10. maja 1996 v Ljubljani.

Program prireditev ob stoletnici njegovega rojstva zajema predvajanja filmov, pogovore in gledališke predstave. Obletnici so se odzvali Slovenski filmski center, Slovenska kinoteka, Slovenski gledališki inštitut, SNG Nova Gorica, Drama SNG Maribor, Slovensko stalno gledališče Trst, Kinoatelje Gorica, Kosovelov dom Sežana in Muzej slovenskih filmskih igralcev Divača.

V Povžanah pri Materiji v občini Hrpelje-Kozina so v petek odkrili spominsko ploščo. V Novi Gorici so se v soboto o njegovem prispevku k razvoju tamkajšnjega gledališča ter o njegovem življenju in delu pogovarjali njegovi sopotniki. Njemu v spomin so posvetili tudi predstavo Gospa Bovary, ki jo je po motivih romana Gustava Flauberta pripravil Nebojša Pop-Tasić.

V Mariboru se bodo Babiča spomnili danes, ko bodo o njegovem delu spregovorili mariborski igralci in njegovi sodelavci. Slovenska kinoteka pa mu je posvetila retrospektivo, ki se bo začela v sredo. V njenem okviru bodo do konca meseca prikazali vse štiri njegove filme, ki jih je režiral za slovenske producente.

Romantično dramo Veselica bo mogoče videti tudi v Sežani, druge tri njegove filme, nastale za slovenske producente, pa so na spored uvrstili v italijanski Gorici in Trstu, je mogoče izvedeti na spletu.

Prihodnji teden bodo o Babiču spregovorili tudi v Ljubljani. V Slovenskem gledališkem inštitutu bodo o njem s kritiškega in teatrološkega vidika razmišljali teatrologi Bogomila Kravos, Mojca Kreft in Jernej Novak ter Tone Peršak, avtor knjige Med stvarnostjo in domišljijo (o režiserju Jožetu Babiču).

Samo M. Strelec

Branka Bezeljak je danes na svojem FB napisala in dodala fotografijo pogovra z Babičem in Žižkom ter portret izpod peresa Borisa Miočinovića: Danes mineva 100 let od rojstva Jožeta Babiča. Svojo poklicno gledališko pot je začel na Ptuju jeseni 1939 v Ptujskem avantgardnem teatru, ki ga je ustanovil režiser Fran Žižek. V sezoni 1940/41 je prevzel vodenje Jože Babič. Takoj po vojni, od julija 1945 do jeseni 1946 je Babič nadaljeval svoje delo na Ptuju v poklicnem Narodnem gledališču in tako zaznamoval ptujsko gledališko poklicno in ljubiteljsko gledališko življenje vse do danes LInk na Brankin zapis: https://www.facebook.com/branka.bezeljak/posts/1258614960854108 13. 2. 2017