Monodrama Človeški glas odzvanja kot subtilna psihološka refleksija o izgubi, koncu ljubezenskega razmerja, upanju in zlomu. Helena Peršuh je te izostrene lege suvereno obvladala s tenkočutno interpretacijo vse do točke, ko deziluzija napolni prostor in se v čustvenem zaledju pokaže nemoč, so zapisali v utemeljitvi nagrade.

Helena Peršuh je samost v sodobnem času zarisala mestoma pridušeno in z introspektivno grenkobo, ki pa nikoli ne podleže temini, saj pušča perspektivo kljubovanja in novega začetka. Igra Helene Peršuh je v Človeškem glasu tiha in uravnotežena, s tem pa nas artikulirano in jasno sooča z izgubami in njihovimi posledicami.

Glede predstave Kraljica mati pa je žirija v sestavi Marij Čuk, Vojko Belšak in Matej Bogataj zapisala, da je režiser, scenograf in koreograf uprizoritve Damir Zlatar Frey surovo in do vpletenih neizprosno predlogo Manlia Santanellija o spopadu matere in sina, ki se strt od življenjskih neuspehov in po zavoženi poklicni karieri vrne k njej, postavil v stisnjen in klavstrofobičen odrski prostor. Ta s svojo temačnostjo in spodmikajočo podlago iz sipkega črnega peska še poudarja brezizhodnost njunega odnosa in zahteva drugačno gibanje obeh protagonistov.

Hkrati uprizoritev tudi vizualno presekajo močni kontrasti in jo podčrtujejo projicirane razpoke. Na tem prizorišču se nato odvije zaostrena drama med materjo in sinom, ki jo izbrušeno in intenzivno preigrata Nataša Barbara Gračner in Aleš Valič. Ona je vzvišena in posedovalna, zazrta v preteklost in lastno zlagano veličino, in igralka ji da ob prežeči hudobnosti tudi pridih bolečine in strahu pred lastno vse bolj neizbežno končnostjo, kar njeno vlogo obarva s tragičnostjo. Sin Aleša Valiča je v podrejenem položaju, tudi telesno pokrčen, vrača ji po najboljših močeh iz te obrambne drže, rezultat pa je silovita, v izraznih sredstvih premišljena, do roba napeta in intenzivna uprizoritev.

Žirija je pri odločitvah o igralskih dosežkih upoštevala hierarhijo nagrad in regionalno zasidranost izvajalcev. Med svojim delom so sicer zaznali potrebo po razširitvi nagrad na neigralske gledališke poklice, kot so avtorji glasbe, scenografi ali kostumografi ter oblikovalci luči. Prav tako so ugotavljali, da je za razliko od prejšnjih sezon v letošnji več predstav, ki so z razkošnimi sredstvi in premišljeno ustvarjale odrsko čarovnijo.

Nagrado treh primorskih gledališč tantadruj za življenjsko delo je letos prejela režiserka in direktorica Gledališča Koper Katja Pegan za zasluge za ustanovitev Gledališča Koper in z njim vnovično profesionalizacijo gledališča na Obali, za režisersko delo in za pedagoško delo z mladimi gledališčniki v okviru Gledališkega treninga.