Človeški glas

Monodrama Jeana Cocteauja Človeški glas, napisana leta 1930, se osredotoča na zapuščeno žensko, ki ob telefonu pričakuje poslednji klic bivšega ljubimca, da bosta uredila še zadnje podrobnosti skupnega življenja ter se za vedno poslovila. Čustveno nabit telefonski pogovor, ki ga zaradi motenj na omrežju ljubimca ne moreta nemoteno izpeljati, je osnova za razburkano in večplastno zgodbo, ki poleg zgodovine njunega odnosa razkriva tudi moralno etična vprašanja vrednotenja ljubezni ter pasti telefonskega pogovora kot sredstva komunikacije. Ženska, ki je konec zveze sicer pričakovala, je močno razpeta med racionalnim zavedanjem o poteku njunega odnosa in svojo čustveno platjo, ki se s tem ne more sprijazniti. Kako naprej, kaj zdaj, je bil ves odnos zgolj iluzija? V intimni drami sicer močne, sodobne in samostojne ženske smo priče ključnemu trenutku njenega življenja, v katerem pred nami zasije v vsej svoji mešanici odločnosti, ranljivosti, moči in krhkosti skozi obče človeško temo zapuščenosti.