V konkurenci za Grumovo nagrado je bilo letos 54 besedil (51 jih je prispelo na letošnji natečaj, v konkurenci pa so ostale tudi tri lani nominirane drame). Žirija v sestavi Jera Ivanc (predsednica) ter člani Vasja Predan, mag. Tea Rogelj, Vesna Slapar in Rok Vevar je med njimi nominirala pet besedil, in sicer: Slovensko narodno gledališče Janeza Janše, Luknja Žanine Mirčevske, Totenbirt Iva Prijatelja, 24ur Simone Semenič in Grobnica za Pekarno Iva Svetine.
Žirija je soglasno odločila, da letos podeli tri enakovredne Grumove nagrade, in sicer:
- Ivu Prijatelju za dramo Totenbirt,
- Simoni Semenič za dramo 24ur in
- Ivu Svetini za dramo Grobnica za Pekarno.
V obrazložitvi nagrad je žirija zapisala:
»Med štiriinpetdesetimi dramskimi besedili v konkurenci za nagrado Slavka Gruma in petimi nominiranimi besedili izstopajo tri: Totenbirt Iva Prijatelja, 24ur Simone Semenič in Grobnica za Pekarno Iva Svetine. Vsako posebej odlikujejo spretna dramska in gledališka obdelava materiala, ki prerašča meje svoje lokalne aktualnosti, duhoviti dialogi in situacije ter fino tkanje dveh ali več paralelnih prostorčasij.
Grobnica za Pekarno, edinstven primer slovenske dokumentarne drame, ki je hkrati tudi dramatizirana uprizoritev srbske novele, je več kot avtobiografski poklon slovenskemu gledališču druge polovice sedemdesetih let prejšnjega stoletja in več kot metapoetska raziskava umetniškega ustvarjanja: v bistvo vseh plasti »skoraj dokumentarne drame« Iva Svetine je vpisano vprašanje svobode.
Podobne dileme odkriva Ivo Prijatelj v vaški oštariji iz devetdesetih s svojim »Oštirjem mrtvih«; ob Totenbirtu, mestoma magičnem in monološko liričnem, sicer pa jezikovno gibkem, smešnem in pretresljivem portretu slovenskega podeželja, smo se prisiljeni vprašati o možnostih, ki so nam ostale, ko je prišla dolgo pričakovana prihodnost. In preteklost? Jo lahko izbrišemo? Kriza človečnosti, ki jo pri tem razgalja Prijatelj, dobi v novem tisočletju globalne razsežnosti.
Z jezikovno, melodično in ritmično ubrano dramsko kompozicijo 24ur nas Simona Semenič ne le opozarja na to, da možnosti, ki jih ponuja svetovni splet, ne morejo nadomestiti pristnih človeških stikov, ampak nam s svojo izvirno gledališko pisavo pokaže, kako vdor praznih besed in retuširanih podob v gledališče onemogoča tudi pristno gledališko izkušnjo; v svetu navideznih resničnosti, ujetem v 24ur, je tudi svoboda zgolj navidezna.
Tri enakovredne nagrade gredo v roke avtorjev treh generacij, Simone Semenič, Iva Prijatelja in Iva Svetine, katerih besedila prinašajo edinstven prerez slovenske družbe zadnjih treh desetletij – od socialistične Jugoslavije prek neodvisne demokracije do Evrope svobodnih možnosti –, ob tem pa od nas zahtevajo temeljit premislek: kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo. »
Pokrovitelj Grumove nagrade je Gorenjska banka d. d.
Za Šeligovo nagrado se je letos potegovalo sedem predstav, ki jih je v tekmovalni program uvrstil selektor Marko Sosič, in sicer (po abecednem vrstnem redu avtorjev):
1.Sebastijan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: POT V JAJCE, režiser Sebastijan Horvat, SNG Drama Ljubljana in SNG Nova Gorica;
2.Dušan Jovanović: ZNAMKE, NAKAR ŠE EMILIJA, režiser Jaka Ivanc, Gledališče Koper/Teatro Capodistria;
3.Žanina Mirčevska: ART EXPORT, režiser Eduard Miler, Slovensko stalno gledališče Trst/Teatro Stabile Sloveno;
4.Vinko Möderndorfer: LEP DAN ZA UMRET, režiser Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj;
5.Neda Rusjan Bric: EDA – ZGODBA BRATOV RUSJAN, režiserka Neda Rusjan Bric, Slovensko mladinsko gledališče in SNG Nova Gorica;
6.Andrej E. Skubic: NESKONČNI ŠTETI DNEVI, režiser Matjaž Latin, SNG Nova Gorica;
7.Gregor Strniša: SAMOROG, režija Janez Pipan, Slovensko ljudsko gledališče Celje.
Mednarodna žirija, ki so jo sestavljali kritiki Amelia Kraigher (predsednica) ter člana Jasen Boko in Dušan Rogelj, je soglasno odločila, da Šeligovo nagrado 2010 prejme predstava LEP DAN ZA UMRET avtorja in režiserja Vinka Möderndorferja v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj.
V obrazložitvi je žirija zapisala:
»Izbor sedmih tekmovalnih predstav selektorja Marka Sosiča odraža tematsko in žanrsko pestrost, raznovrstnost idejnih in estetskih usmeritev ter veliko mero ustvarjalnosti, izvirnost in vitalnost (tudi) tistega dela slovenske gledališke produkcije, ki temelji na dramskih predlogah domačih avtorjev ter gledaliških ustvarjalcev.
Tekmovalni program jubilejnega Tedna slovenske drame zajame širok spekter predstav; od naturalistično intoniranih postavitev, prek visoko estetiziranega poetičnega gledališča, novih pogledov na dramo absurda in klasično komedijo, pa vse tja do izvirnega gledališkega dokumentarca in sodobnega političnega gledališča. To so predstave, ki dobro komunicirajo z današnjim časom, ki problematizirajo našo socialno in družbeno resničnost in ki drzno in provokativno raziskujejo našo travmatično mitološko, zgodovinsko in politično determiniranost.
Žirija je z večino glasov sklenila, da Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev v celoti prejme Prešernovo gledališče Kranj za predstavo LEP DAN ZA UMRET avtorja in režiserja Vinka Möderndorferja.
Foto: Mare Mutić
Utemeljitev:
Odnos med materjo in hčerjo je bil na odru, v knjigah in na filmu že tolikokrat »obdelan«, da se je zdelo, kot da izvirne zgodbe ne moremo pričakovati. Avtor in režiser drame Lep dan za umret Vinko Möderndorfer je dokazal nasprotno; ženski, ujeti v travmatičen, sovražen in krčevit odnos prek burnega razčiščevanja osebne in družinske preteklosti najdeta možnost sožitja v pričakovanju novega bitja, ki ju bo (morda) na novo povezalo. Trk dveh predstavnic različnih generacij, dveh vrednostnih sistemov je v krstni izvedbi te spretno izpisane konverzacijske drame vseskozi intenziven in v veliki meri sloni na igralski briljanci Vesne Jevnikar in Vesne Pernarčič Žunić.
V svojih segmentih domišljena, skladna, tekoča in napeta uprizoritev je trpek, a obenem duhovit portret odraščanja generacij 80. let prejšnjega stoletja, ki jih je zaznamovala uporniška glasba panka.
Odločitev žirije je bila z dvema glasovoma za in enim glasom proti sprejeta z večino glasov.«
Pokrovitelj Šeligove nagrade je Telekom Slovenije.
V konkurenci za nagrado občinstva, ki jo na festivalu podeljujemo v sodelovanju z Mestno občino Kranj in časopisom Gorenjski glas, so bile vse predstave iz tekmovalnega, spremljevalnega in mednarodnega programa, torej skupno petnajst.
Najvišjo oceno gledalcev (4,86) in s tem nagrado občinstva je letos prejela predstava KRIZANTEMA NA KLAVIRJU Svetlane Makarovič v avtorski izvedbi Janje Majzelj in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča.