Koncept za uprizoritev Zelda izhaja iz dramaturgije videoiger in principa iger igranja vlog, kakršna je Dungeons and Dragons (Temnice in zmaji). Tovrstne igre izhajajo iz želje, da bi uporabnika kar najbolj vključile v fiktivno dogajanje v virtualnem svetu in ga motivirale, da bi svoj lik skozi zastavljene misije popeljal vse do cilja. Bolj kot se igralec z likom poistoveti, bolj je motiviran za igro in večja je moralna odgovornost za sprejemanje njegovih odločitev, piše na spletni strani Slovenskega mladinskega gledališča (SMG).
Ko govorimo o posvajanju dramaturgije videoiger in pretapljanju njihove logike v uprizoritveni kod, govorimo pravzaprav o matematiki skrbno zastavljenih scenarijev, njihovih potekov in razpletov, ki so deloma v rokah uporabnika, torej gledalca, deloma v mejah predobstoječega scenarija, znotraj katerega se giblje narativ predstave.
Pri uprizoritvi Zelda zato ne govorimo o režiji, temveč o konceptu in scenariju zanjo. O konceptu kot osnovnem vsebinskem in strukturnem modelu, v katerega se umešča igra ali raje scenarij zanjo. Igra je tako zastavljena kot sistem pravil ter scenosled izzivov in nalog, ki si narativno sledijo v zaporedju, vse do cilja celotne misije, je Varja Hrvatin zapisala v gledališkem listu.
Čeprav so scenariji zastavljeni vnaprej in preko ovir in izzivov vodijo od začetne točke A do končne točke B, pa je vse, kar je vmes, prepuščeno "virtualnemu" dialogu med gledalcem in igralcem, kar pomeni, da je vsaka ponovitev popolnoma drugačna. Gledalcu so predstavljene naloge ter načini spoprijemanja in soočenja z izzivi.
Naloge po besedah Varje Hrvatin vselej ostajajo enake, tisto, kar je v vsaki uprizoritvi drugačno, pa sta izbor in kombinacija odločitev ali raje glasov občinstva, ki služijo kot dobeseden fizični "kontroler" z ukazi za igralca, kako naj izpelje določeno nalogo. Uprizoritev Zelda tako postane poskus, ki eksperimentira z možnostjo implementacije narave in zakonitosti videoiger v resnično, materialno življenje, s čimer razpre vprašanje, kako daleč smo pripravljeni iti, ko odgovornost za naša dejanja prevzame nekdo drug. Kje se igra sploh začne in kdaj konča, je sklenila.
Avtorsko ekipo sestavljajo Varja Hrvatin, Vid Merlak, Rok Kravanja, Anja Novak in Stane Tomazin; zadnji trije v uprizoritvi tudi igrajo. Predstava je koprodukcija Varje Hrvatin in SMG. Ponovitve bodo 28. oktobra ter 2. in 4. novembra.
Gledalci lahko predstavo zgolj spremljajo ali pa v njej aktivno in anonimno sodelujejo - za to potrebujejo pametni telefon z možnostjo prenosa podatkov, piše na spletni strani SMG.