Koncept za interaktivno uprizoritev Zelda izhaja iz dramaturgije videoiger in principa iger igranja vlog, kakršna je Dungeons and Dragons (Temnice in zmaji). Tovrstne igre izhajajo iz želje, da bi uporabnika kar najbolj vključile v fiktivno dogajanje v virtualnem svetu in ga motivirale, da bi svoj lik skozi zastavljene misije popeljal vse do cilja. Bolj kot se igralec z likom poistoveti, bolj je motiviran za igro in večja je moralna odgovornost za sprejemanje njegovih odločitev. Projekt Zelda bi rad v ospredje postavil gledalca kot dejavnega soustvarjalca uprizoritve, vsebinsko pa se posveča posameznikovim neuresničenim željam, ki jih zavirajo vsakdanje državljanske dolžnosti ter moralno-etični zadržki. Kaj za naše vsakdanje odločitve pomeni, če odgovornost za naša dejanja prevzame nekdo drug?
Gledalci lahko predstavo zgolj spremljajo ali pa v njej aktivno in anonimno sodelujejo – za to potrebujejo pametni telefon z možnostjo prenosa podatkov.
