Berger je uvodoma pojasnil, da bodo letos delali pod geslom, ki je svojevrsten emblem "opričnega časa". V tem emblemu sta po njegovem skriti dve strategiji. Ena "izjemno sodobna in oprična, ki skuša današnji trenutek preseči ter v umetniški interpretaciji poiskati nekatere emancipatorične potenciale".
V ta prvi sklop sodita predstavi Skrito v režiji Sanje Nešković Peršin in Nevidna ženska Ivane Djilas, medtem ko v drugi sklop, "ki skuša artikulirati masaker časa", sodita predstavi Krvava svatba Yulie Roschina in Levitan v njegovi režiji, je dodal.
Gledališko leto 2022 bodo 15. marca začeli s predstavo Skrito v koreografiji in režiji Nešković Peršinove. Gre za avtorski projekt z baletnim jedrom in šestimi nastopajočimi v koprodukciji Plesnega teatra Ljubljana.
"Za izhodišče so vzeli vmesne prostore baletnega sveta, ki so občinstvu praviloma nevidni. Gre sicer za točke, v katerem svet, ki mu vladajo trda struktura in stroga pravila, naleti na človeško naravo. Osredotočili pa so se na drobne stvari in navdih poiskali v vsakdanjih baletnih dogajanjih, odnosih in izkušnjah," je pojasnila avtorica.
Maja bo sledila premiera predstave Levitan v Bergerjevi režiji. Šlo bo za inscenacijo leta 1982 izdanega romana Levitan Vitomila Zupana v koprodukciji Galerije Božidarja Jakca iz Kostanjevice na Krki, kjer bodo premiero tudi predvidoma izvedli. Pri projektu bo sodeloval ljubljanski Cankarjev dom.
Predstava bo nastala v soavtorstvu z Evo Mahkovic, ki bo poskrbela za dramatizacijo. V njeno središče bodo postavili glavnega junaka tega romana Jakoba Levitana oziroma "cel obod dogodkov, zgodb in prebliskov iz njegovega predhodnega življenja". "Inscenacija bo kinematična in skoraj filmska, iskali bodo osnovne atribute estetskega učinka v pravzaprav melodrami oziroma melodrami nekoga, ki je dejanski heroj," je povedal Berger.
V jesensko-zimskem delu gledališkega leta APT bodo oktobra v režiji in priredbi Ivane Djilas premierno izvedli predstavo Nevidna ženska, nastalo po besedilu hrvaške novinarke, pisateljice in esejistke Slavenke Drakulič. Predstava o ženskah bo temeljila na temi staranja. To je po mnenju režiserke še en tabu te družbe v zvezi z ženskami. "Ukvarjali se bomo s tem, da imamo pol človeštva žensk. Še zmeraj se borimo za to, ali smo ali nismo enake. Ali imamo eni in drugi dovolj prostora in ali si ga medsebojno jemljemo," je pojasnila.
"Projekt se bo ukvarjal s specifično skupino žensk in s specifičnimi občutki, kako ženske občutijo to, da niso več zanimive in opažene," je še povedala Ivana Djilas. S Slavenko Drakulič bodo v APT pripravili tudi soarejo.
Zadnjo letošnjo predstavo Krvava svatba bo po delu španskega pesnika in dramatika Federica Garcia Lorce (1898-1936) novembra ali decembra pripravila Yulia Roschina.
Gre za tako imenovano ruralno tragedijo, besedilo pa "temelji na konfliktu med utesnjujočimi okvirji konvencionalne vaške patriarhalne družbe in silovitimi notranjimi impulzi in nagoni, ki gorijo znotraj posameznika". Lorca v ospredje postavlja usode ženskih likov.
Pri predstavi, ki še nastaja, naj bi se sicer "osredotočila na moške like oziroma na njihove usode, ki se odvijajo v Krvavi svatbi" in so prepletene z ženskimi, za izhodišče predstave pa bi želela vzeti tudi Lorcovo poezijo, je še povedala režiserka.
Berger je na novinarski konferenci ali "informansu" opozoril tudi, da bo APT letos pripravil tri soareje. Že omenjeno s Slavenko Drakulić ob predstavi Nevidna ženska, nato soarejo o angleškem pesniku Johnu Donneu (1572-1631) in še soarejo Jože Plečnik - slovenska scenografija s scenografom Markom Japljem.