Razstava lutk nad stanovsko dvorano Ljubljanskega gradu, ki so jo naslovili Podobe slovenske lutkovne umetnosti, 1910-1990, je po besedah Ajde Rooss, ki je postavitev zasnovala skupaj z Nadjo Ocepek, zasnovana interaktivno. Obiskovalci bodo do vsebin prihajali s pomočjo radovednosti. Z raziskovanjem bodo zgodovino slovenskega lutkarstva spoznavali na treh različnih odrih - na odru ročnih lutk, marionet in senčnih lutk.
Razstava je zasnovana dvonivojsko. Prvi del je namenjen času od leta 1910, ko je slikar Milan Klemenčič kar na svojem domu uprizoril prvo slovensko marionetno predstavo, do leta 1968, ko se je z odhodom prvega ravnatelja in umetniškega vodje Mestnega lutkovnega gledališča (predhodnika LGL) Jožeta Pengova končalo obdobje uveljavljanja lutkarstva. V vitrini je poleg Klemenčičevih lutk med drugim mogoče videti še sokolske lutke, prve ročne lutke Nika Kureta in partizanske lutke.
Drugi del izpostavlja predvsem estetske vrhunce osebnih poetik velikih slovenskih likovnikov, kot so Tomaž Kržišnik, France Mihelič, Milan Bizovičar, Jože Tisnikar, Jože Ciuha in Peter Černe. Sodobnosti se razstava dotika z utrinki, ki so razkropljeni po prostoru in širijo referenčni prostor klasične lutke.
Kot je poudarila Ocepkova, je na razstavi prvič zbrana lutkovna dediščina, ki na Slovenskem še ni bila obravnavana na strokoven in znanstven način. Eksponate sta z Roossovo izbrali tudi glede na njihovo ohranjenost, se je pa znotraj projekta muzeja vzpostavila tudi restavratorsko-konservatorska delavnica. Večina razstavljenih lutk je iz LGL, kjer hranijo več kot 3000 eksponatov, partizanske lutke so iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, nekaj lutk je iz Lutkovnega gledališča Maribor in neinstitucionalnih gledališč, nekaj pa so jih posodili zasebni zbiratelji.
Po besedah direktorice javnega zavoda Ljubljanski grad Mateje Avbelj Valentan so v sklopu omenjenega projekta na gradu uredili 1180 kvadratnih metrov površin. Za obiskovalce bo stalna postavitev na gradu odprta vse dni v letu, v skladu z odpiralnimi časi ostalih grajskih vsebin.
Foto: Domen Pal
Direktor LGL Uroš Korenčan je poudaril, da muzej na Ljubljanskem gradu ne predstavlja le zgodovine lutkarstva v prestolnici, ampak je muzej slovenskega lutkarstva in se vključuje v mrežo lutkovnih muzejev po svetu. S takšnim zaledjem bo muzej regionalni center razvoja lutkovno-dediščinske stroke in izmenjave strokovnega znanja ter inkubator mednarodnih projektov na tem področju.
Muzejsko postavitev bo dopolnjevalo uprizarjanje lutkotečnih, po izvirniku obnovljenih lutkovnih predstav, ki si jih bodo obiskovalci v času stalnih terminov lahko ogledali v novem Grajskem gledališču.
Do obeh lokacij bo s Krekovega trga vzdolž vzpenjače vodila Lutkovna pot - umetniška postavitev z mehanično vodenimi lutkovnimi instalacijami, ki bo simbolno povezovala obe sodelujoči instituciji in razstavo z gledališko stroko ter vabila k obisku muzeja. Instalacije je oblikoval Silvan Omerzu.
V muzejski trgovini bo na voljo široka izbira publikacij na temo lutkovne dediščine in umetnosti, ponujali bodo tudi muzejske izdelke.
Lutkovni muzej, ki je skupni projekt zavoda Ljubljanski grad in Lutkovnega gledališča Ljubljana, bo po Virtualnem gradu, Slovenski zgodovini, Kaznilnici in iLjubljani peta stalna postavitev na Ljubljanskem gradu.
Mestna občina Ljubljana je za projekt obnove kulturne infrastrukture in vzpostavitve Lutkovnega muzeja zagotovila 1.098.600 evrov, evropski sklad za regionalni razvoj 1.527.000, ministrstvo za kulturo pa približno 269.500 evrov.
Povezava: