STA, 27. 5. 2015

Ministrica za kulturo si od novega Lutkovnega muzeja obeta tudi popularizacijo lutkovne umetnosti

Na Ljubljanskem gradu so včeraj odprli Lutkovni muzej, ki je skupni projekt gradu in Lutkovnega gledališča Ljubljana. Zbrane je na odprtju muzeja lutk, ki povezuje stalno razstavo, grajsko gledališče in lutkovno pot, nagovorila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Veseli jo, da je projekt usmerjen v revitalizacijo kulturne dediščine.
:
:

Foto: Domen Pal

Po ministričinih besedah projekt, ki je nastal pod okriljem Mestne občine Ljubljana, kaže na to, da ima občina s svojim županom na čelu posluh za slovensko kulturno dediščino.

Projekt predstavlja lutkovno umetnost, ki ima kot posebna gledališka zvrst velik pomen za slovensko kulturo in doslej pri nas še ni doživela primerne celovite strokovne obravnave. Projekt med drugim predvideva ureditev lutkovnih depojev in obnovo lutkovne dediščine, kar bo vodilo v popularizacijo lutkovne umetnosti, je dejala.

Lutkovni muzej bo po njenem mnenju v prihodnosti odigral pomembno vlogo varovanja kulturne dediščine na področju lutkovne umetnosti in v tem delu tudi nadaljeval poslanstvo Lutkovnega gledališča Ljubljana. Obenem pa bo, kot je prepričana, tudi "dragocen biser v bogati kulturni ponudbi Ljubljane, ki bo zagotovo v slovensko glavno mesto in na Ljubljanski grad privabil veliko novih obiskovalcev".

Do Lutkovnega muzeja vodi lutkovna pot, ki jo spremljajo mehanično vodene lutkovne instalacije Silvana Omerzuja. Stalna razstava lutk nad stanovsko dvorano Ljubljanskega gradu, ki so jo naslovili Podobe slovenske lutkovne umetnosti 1910-1990, je zasnovana interaktivno. Obiskovalci bodo z raziskovanjem zgodovino slovenskega lutkarstva spoznavali na treh različnih odrih - ročnih lutk, marionet in senčnih lutk.

Razstava je zasnovana dvonivojsko. Prvi del je namenjen času od leta 1910, ko je slikar Milan Klemenčič doma uprizoril prvo slovensko marionetno predstavo, do leta 1968, ko se je z odhodom prvega ravnatelja Mestnega lutkovnega gledališča Jožeta Pengova končalo obdobje uveljavljanja lutkarstva. Drugi del pa izpostavlja predvsem estetske vrhunce osebnih poetik velikih slovenskih likovnikov. Sodobnosti se razstava dotika z utrinki, ki so razkropljeni po prostoru in širijo referenčni prostor klasične lutke.

Grajsko gledališče bo namenjeno uprizarjanju lutkotečnih, po izvirniku obnovljenih lutkovnih predstav.

Mestna občina Ljubljana je za projekt obnove kulturne infrastrukture in vzpostavitve Lutkovnega muzeja zagotovila 1.098.600 evrov, evropski sklad za regionalni razvoj 1.527.000, ministrstvo za kulturo pa približno 269.500 evrov.