Lolita je najobsežnejši projekt Gledališča LDM Nova Scena iz Sankt Peterburga, obogaten z najsodobnejšo vizualno in zvočno opremo. Premiero je doživel konec leta 2018, uprizorjen pa je bil v spomin na 100. obletnico poboja carske družine Romanov, so zapisali pri Festivalu Ljubljana.
Avtorica predstave in producentka Irina Afanasyeva je na današnji novinarski konferenci izrazila veselje, da lahko v teh težkih časih in po dveh neuspešnih poskusih, da muzikal Lolita pripeljejo v Ljubljano, končno nastopijo na Ljubljana Festivalu.
Zgodba muzikala je postavljena v zadnje sončne dni zlate dobe Rusije pred izbruhom revolucije, ki je povzročila razpad ruske monarhije. Lolita je simbol čistosti, prepovedani sad, obljubljeni raj, nad katerim se pne svod peklenskega ognja. Je zastrašujoča ljubezen, ki vodi v smrt, so zapisali pri festivalu. Kot še navajajo, ima muzikal Lolita malo skupnega z istoimenskim kontroverznim romanom Vladimirja Nabokova, ki govori o sprevrženi in tragični romanci med moškim srednjih let in njegovo mladoletno pastorko. Skupna originalni zgodbi ostaja le ljubezen, ki nas lahko pogubi in zapelje v temačnost in grozo.
Jose Cura bo na Ljubljana Festivalu nastopil s Simfoničnim orkestrom in Mladinskim zborom RTV Slovenija ter Zborom Slovenske filharmonije pod taktirko argentinskega dirigenta Maria De Rosa. Z mednarodno zasedbo solistov Eliso Balbo, Nuško Drašček, Petrom Balczom in Marcellom Bakonyijem bodo izvajali glasbo, ki je tako ali drugače povezana z religijo.
Zazveneli bodo odlomki iz oper italijanskih skladateljev Giuseppeja Verdija in Pietra Mascagnija ter opere Samsom in Dalila francoskega romantičnega skladatelja Camilla Saint-Saensa. Večer bo sklenila njegova lastna stvaritev, Oratorij Ecce Homo. Oratorij je Cura premierno izvedel s Praškim simfoničnim orkestrom leta 2017.
Kot je Cura povedal na novinarski konferenci, se že zelo veseli koncerta, na katerem bo slovensko premiero doživelo njegovo delo. Dodal je, da velik izziv predstavlja uprizoritev na prostem, saj gre za religiozno delo, zato bodo ustrezno atmosfero pričarali predvsem z lučmi.
Slovenski nacionalni mladinski orkester je projekt, ki povezuje vso Slovenijo. V njem igrajo mladi glasbeniki, stari od 12 do 22 let. V četrtek bodo pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh in v aranžmajski preobleki Matije Krečiča v sodelovanju z zasedbo Katalena, ki letos obeležuje 20 let delovanja, poskrbeli, da slovenska glasbena dediščina zaživi v sveži energiji.
Živa Ploj Peršuh je iz programa izpostavila skladbo Ob Kolpi iz suite Belokranjske pisanice Danila Bučarja, ki se, kot je dejala, skorajda ne izvaja, in pa Sinfonietto Primoža Ramovša, ki je eno najzahtevnejših simfoničnih del slovenske literature.
Zgodba s Kreslinom in Festivalom Ljubljana se je začela pred 30 leti. Prvič je na letni oder festivala v Križankah stopil leta 1991 skupaj z Beltinško bando in od tedaj se je po Kreslinovih besedah marsikaj "spreminjalo, se prelevilo v večje stvari". Na odru so se mu denimo pridružili Mali bogovi, ki se mu bodo pridružili tudi v petek, kot tudi Beltinška banda. Povabil pa je tudi pevski zbor Reunion iz Nove Gorice ter zasedbo Šajeta iz hrvaške Istre. Program bo po Kreslinovih besedah "podoben kot vsako leto, pa tudi drugačen kot vsako leto", ob tem je napovedal še presenečenje.