Rebalans proračuna za letošnje leto je bil pripravljen v negotovih razmerah in po hitri ustavitvi gospodarskih aktivnosti z razglasitvijo epidemije, je uvodoma povedala predstavnica ministrstva za finance Jana Žakelj, ki je predstavila celotno finančno sliko, po kateri vlada pričakuje 9,19 milijarde evrov prihodkov in primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov.
Državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc pa je pojasnila predlog rebalansa za ministrstvo za kulturo, ki predvideva nekaj manj kot 189,5 milijona evrov namesto 197,8 milijona evrov glede na sprejeti proračun. Po njenih besedah se sredstva v celoti resda zmanjšujejo za 8,3 milijona, a je to posledica različnih dejavnikov, od prenosa nekaterih služb drugam, začasnega zadržanja izvrševanja proračuna zaradi epidemije, z njim pa tudi razpisov in postopkov javnih naročil, do prenosa evropskih sredstev v naslednje proračunsko obdobje.
Med projekti, za katera ostajajo sredstva neokrnjena, dinamika črpanja pa je prenesena v naslednja proračunska leta, je omenila častno gostovanje Slovenije na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki je bil po dogovoru z drugimi državami prestavljen z leta 2022 na leto 2023.
Integralna sredstva se po njenih pojasnilih zmanjšujejo za 2,4 milijona evrov, javni zavodi pa po njenih zagotovilih v celoti ohranjajo sredstva, ki so bila predvidena, kljub temu, da se določeni program v času epidemije niso izvajali. "S tem skušamo zagotoviti finančno stabilnost javnih zavodov," je povedala državna sekretarka. Kot je še povedala, je zaenkrat za neposredno delovanje v okviru integralnih sredstev prišlo do krčenja predvsem v tistih delih, kjer programa ni bilo mogoče izvesti.
Opozicijski člani odbora so predlaganemu rebalansu nasprotovali, Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) ga je denimo označila za grozljivko in ocenila, da ministrstvo "poglablja krizo vitalnih kulturnih ustanov in onemogoča, da bi iz krize izšle materialno in vsebinsko prenovljene". Tudi Primož Siter in Violeta Tomić (Levica) sta menila, da ima proračun v celoti napačno zastavljene prioritete, saj po njunih besedah reže socialnim programom, kulturi ter znanosti, na drugi strani pa daje 780 milijonov evrov orožju, ki ga "ta država ne potrebuje".
Po oceni Sama Bevka (SD) je iz rebalansa razvidno, da kultura ni prioriteta te vlade, Marka Bandellija (SAB) pa je denimo zmotilo, da ministrstvo "ne razume potenciala kulturne dediščine", ki je po njegovem mnenju lahko "velik vir prihodkov na splošno za Slovenijo".
Po drugi strani je Tadeja Šuštar (NSi) presodila, da ni toliko pomembno, koliko sredstev je namenjenih, ampak koliko in kako dobro so porabljena. Po besedah Jožefa Lenarta (SDS) pa se stanje "s temi številkami" ne zmanjšuje bistveno, je pa bilo, kot je dejal, potrebnih nekaj manj sredstev, ker prireditve v kulturi niso bile izvedene.
Poslance je zanimala tudi usoda nekaterih konkretnih primerov, Janjo Sluga (SMC) denimo lokalni mediji posebnega pomena, za katere je želela izvedeti, ali jim bo izplačan preostanek pogodbenega zneska, ne le 30 odstotkov dobljenih sredstev. Kot je odgovorila Ignacija Fridl Jarc, jih bodo izplačali v skladu s tem, kot je predvideno po predlogu rebalansa.
Več poslancev je omenilo tudi predlog o uvedbi kulturnih bonov oziroma vavčerjev. Ministrstvo je po besedah državne sekretarke to možnost preučevalo z drugimi resorji, a tu nastaja več težav: sledljivost koriščenja, razpršenost sredstev in kriterij o tem, katera kulturna vsebina bi se na ta način financirala.