Založništvo, izobraževanje in produkcija so precejšnji zalogaji za majhno »podjetje«. Teoretične, kritiške in umetniške aktivnosti Maske Ljubljana se ukvarjajo s sodobno umetnostjo in teorijo, raziskovanjem, eksperimentalnimi uprizoritvenimi praksami, interdisciplinarno umetnostjo in kritično teorijo. Maska produkcija producira tako predstave in druge umetniške dogodke inovativnih umetnikov, raziskovalcev kot tudi prve projekte mlajše generacije (Janez Janša, Dušan Jovanović, Neda R. Bric, Hana Preuss, Irena Tomažin, Alix Eynaudi, Alice Chauchat, Magda Reiter, Rok Vevar, Mare Bulc, Jure Novak, Yasmine Hugonet, Urška Vohar …).
Sodelujemo z drugimi nevladnimi organizacijami, društvi, vsako leto pa vsaj eden od projektov nastane v sodelovanju z mednarodnimi partnerji. Dobili smo priznanja doma in v tujini: na Borštnikovem srečanju, Gibanici in na referenčnem festivalu Bitef v Srbiji. Gostovali smo na vseh kontinentih sveta: od ZDA do Japonske, od Brazilije do Islandije. In vmes, seveda.
Lani sta odmevali predstavi Več nas bo, prej bomo na cilju in V imenu ljudstva!. Različni predstavi sta ciljali v isto tarčo: pravna vprašanja, ki enačijo kriminalna dejanja s fikcijo (ne samo) literarnega ustvarjanja, in na drugi strani tolmačenje intimne odločitve o spremembi imena. Ta prinese administrativne spremembe vsakdanjega življenja, odpira vprašanja identitete in razmislek tudi o pravnih posledicah. Ima pravo dovolj orodji ali gre spet za ciljanje v prazna mesta zakonskih lukenj? Bo leto 2011 tako ali drugače pestro v Maskini produkciji? – Več na SiGledal v pogovoru s Tino Dobnik, vodjo produkcije, v drugi polovici januarja.
Več nas bo, prej bomo na cilju / foto Janez Janša
V programu Simpozij že desetletje poteka Seminar sodobnih scenskih umetnosti, prvi neformalni izobraževalni sistem na področju sodobnih (ne samo scenskih) umetnosti. Gostili smo mednarodno priznane strokovnjake, umetnike, pisce … Med drugim organiziramo predavanja, pogovore in praktične delavnice. Seminar torej ponuja model izobraževanja, v katerem se umetniška praksa prepleta s teorijo. V središče postavljamo sodobne umetnosti in jih poskušamo umestiti v presečišče kulturnih, družbenih in estetskih tokov. Seminar je organiziran kot nehierarhični izobraževalni model, v središče katerega sta postavljena kolektiv in samoizobraževanje, saj se skozi njiju povečata izmenjava in distribucija znanja. Kaj vse se obeta pod letošnjim naslovom Kako misliti dispozitive v sodobni umetnosti, kdo bodo naši gosti, je res, da bo Tim Etchells v mestu – pa v jutrišnjem intervjuju z Jasmino Založnik, vodjo izobraževanja.
Naomi Klein, Hans-Thies Lehmann, Alexei Monroe, Jacques Ranciere, Bojana Kunst, Tomaž Toporišič, Marina Gržinić, Janez Janša, Petra Pogorevc, Blaž Lukan, Amelia Jones … so le nekatera imena, ki jih povezujemo z založbo in knjižnimi zbirkami Maske. Časopis za scenske umetnosti Maska ter knjižni zbirki Transformacije in Mediakcije so temelji Maskinega založniškega programa. Najnovejša naslova sta Ne, in Estetika reportažne fotografije. 
Zbornik Ne, je že 29. izdaja v Maskini zbirki Transformacije in prinaša izčrpno refleksijo enega najbolj zanimivih scenskih projektov v zadnjem desetletju, Vie Negative. Projekt, ki je odprl mnoga vprašanja sodobnih scenskih umetnosti in v gledališče na radikalen način vpeljal elemente performansa in body arta, je doživel veliko afirmacijo v Sloveniji in tujini. Januarja se obeta predstavitev Vie Negative in knjige, knjige kot scenskega elementa, knjige natančneje teksta kot telesa predstave. Na SiGledal bomo objavili izbor tekstov za predstavo, vabimo pa vas tudi v Staro mestno elektrarno – Elektro Ljubljana na pogovor o knjigi.
Estetika reportažne fotografije, iz zbirke Mediakcije, se bo na SiGledal udejanjila konkretno: avtor Uroš Hočevar bo izbral slovensko reportažno fotografijo in jo pospremil s komentarjem, esejem. Dokaz več, da Maska odkriva široko paleto zastrtih tem.
Maska, Časopis za scenske umetnosti izide trikrat v letu kot dvojna številka. V številki 133–134, brez naslova, avtorji Pia Brezavšček, Jonathan Burrows, Katja Čičigoj, Stefan Jonsson, Andreja Kopač, Lev Kreft, Bojana Kunst, Rok Vevar in Beti Žerovc odkrivajo današnjo pozicijo umetnosti, v kateri se prav njena nemoč razkrije kot potencialna moč za vnovičen začetek.
V sodelovanju z avstrijsko spletno revijo Corpus smo izdali številko z naslovom Dvojniki in njihova telesa. Martina Ruhsam, urednica številke, v uvodniku pravi, da vsi dvojniki, ki jih ustvarimo z delom s telesom, z govorjenjem, s pisanjem ali z razmišljanjem o njem, potencialno spremenijo naša fizična telesa. Ti dvojniki – enkrat predstavljeni v določenem diskurzu ali predstavi – tako vrvijo skozi različne kontekste, prostore ter misli in imajo lahko velik vpliv na materialno telo za nazaj. – Več v pogovoru z Martino Ruhsam v naslednjih dneh na SiGledal.
Prav tako je izšla posebna izdaja BCC (Balcan Can Contemporary). BCC je posledica manka tako skupinske refleksije kakor tudi promocije in povezovanja na področju uprizoritvenih umetnosti na prostoru nekdanje Jugoslavije. V prvi številki ne spreglejte pregleda dogodkov v regiji, predstavitve iniciativ in spoznanj, ki izhajajo iz lokalnega okolja (proti centralizaciji govori obširen prispevek Davorja Miškovića, v katerem avtor problematizira odnos med Jadranom in glavnim mestom Hrvaške (Zagrebom) ter produkcijo, ki se oblikuje na dveh polih: Dragana Alfirjević predstavlja že delujočo iniciativo in mrežo, ki se je oblikovala v projektu Nomad Dance Academy, ter nekatere njene odvode – festivalske enote in cilje povezovanja, medtem ko se režiser Oliver Frljić dotika odnosa med umetnostjo in politiko).
Obiščite nas tudi na www.maska.si