Saramago je leta 1998, kmalu po izdaji romana Esej o slepoti, prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Umetniški direktor gledališča Donmar Warehouse Michael Longhurst je dejal, da je zgodba, v kateri prebivalci mesta nenadoma začenjajo postajati slepi, "izredna prispodoba o vladnem in družbenem odzivu na pandemijo".
Za omejevanje socialnih stikov bodo pri gledališču poskrbeli s sedežnim redom. Gledalci bodo v parih smeli vstopati in sedeti skupaj le, če so iz istega gospodinjstva, prav tako pa so za posamezno transakcijo omejili nakup na dve vstopnici. Drugi gledalci bodo sedeli na medsebojni razdalji dveh metrov, vsi pa bodo morali nositi pokrivala za obraz. V gledališču bo potekal enosmerni sistem prihoda in odhoda.
Kot vsa zaprta prizorišča tudi gledališče Covent Garden ne sme uprizarjati nastopov v živo. Longhurst je ob tem ponosen, da je Donmar Warehouse sprejel izziv, da postavi umetniško delo v tem času in da lahko zvočno instalacijo postavijo kljub podrejanju omejitvam covida-19.
Scenografinja Lizzie Clachan in oblikovalka luči Jessica Hung Han Yun bosta prizorišče pripravili za instalacijo, ki so jo ustvarili s tehnologijo snemanja z dvema mikrofonoma. Obiskovalci bodo preko slušalk poslušali zvočno stvaritev Bena in Maxa Ringhama. Roman Esej o lepoti je priredil Simon Stephens, režiser pa je Walter Meierjohann.
Zvočno instalacijo bodo uprizorili štirikrat dnevno med 3. in 22. avgustom.
Roman Esej o slepoti je doživel tudi filmsko priredbo, ki jo je leta 2008 režiral Fernando Meirelles. To poletje pa bi na gledališki oder prišla tudi različica romana in njegovega nadaljevanja izpod režiserskih rok Tiaga Rodriguesa, a je bila uprizoritev zaradi pandemije covida-19 odpovedana.