Eka Vogelnik je v slovenskem gledališkem prostoru s svojo lutkovno ustvarjalnostjo prisotna več kot 40 let. "Zatrdimo lahko, da lutkarico, režiserko, pedagoginjo, likovno ustvarjalko, oblikovalko lutk, scenografko, kostumografko in ilustratorko odlikujejo izvrstne kreacije na vseh področjih njenega delovanja - v čudežnem svetu gledališča," so v obrazložitvi zapisale članice komisije Nika Bezeljak, Mojca Kreft in Martina Maurič Lazar.
Kot so poudarile, je Eka Vogelnik "vtisnila neizbrisen pečat slovenskemu lutkovnemu gledališču, lutkovnemu filmu in televizijskim oddajam z mimičnimi lutkami". V specifičnostih izražanja lutkovnosti so skoraj z vsemi vrstami lutk in mask njene številne lutkovne predstave zaživele v izjemnih, včasih nenavadnih, a vselej prepričljivih podobah. Uporabljala je mnogotere zvrsti lutkovnih tehnologij in materialov, raziskovala z natančnim proučevanjem povednosti režisersko-dramaturških poetik in v lastnih lutkovnih uprizoritvah tenkočutno prisluhnila duši občinstva. V obdobju več desetletij, ko je snovala svoj obširni lutkovni in likovni prostor, se je posvečala tudi pisanju in pedagogiki, ustvarila je zavidljiv biografski opus nepozabnih stvaritev, med drugim piše v obrazložitvi.
Eka Vogelnik je po diplomi iz arhitekture leta 1974 zaključila še študij na Akademiji za likovno umetnost. Najprej se je posvetila ilustraciji, pozneje pa delovala v skoraj vseh slovenskih dramskih poklicnih in lutkovnih gledališčih, na alternativni sceni, v plesnem gledališču in pri lutkovnih gledaliških skupinah. Z njo so sodelovale številne generacije režiserjev, najprej kot s scenografko in kostumografko, pozneje pa kot s celovito lutkovno umetnico.
Najpomembnejši prerez ustvarjalkinega bogatega opusa predstavlja njena umetniška večplastnost in izčiščenost izpovedovanja v lutkovnem mediju. "Pogled na njeno kariero z današnje perspektive razkriva radovedno iskalko, ki jo današnji čas z vsemi spremembami kot razpiralko novih svetov uvršča med pomembna imena slovenskega lutkarstva v njegovi sodobni harmonični celoti," še piše v obrazložitvi.
Pengovovo listino, ki jih Unima Slovenija podeljuje za vrhunski prispevek ali umetniško interpretativni presežek na področju lutkarstva ustvarjenega v obdobju zadnjih štirih let, prejme Miha Bezeljak, igralec mnogoterih talentov, ki ga ob močni dramski prezenci zaznamujejo natančna lutkovna animacija, izjemna gibalna spretnost in glasovno-pevska izpiljenost, piše v obrazložitvi.
Listino bodo namenili tudi Tinu Grabnarju, brez katerega si, po oceni komisije slovenskega lutkovnega odra v zadnjih letih ne moremo predstavljati: "Širina pogleda, s katero razume gledališče, se kaže v njegovem celostnem ustvarjanju, v katerem nastopa kot režiser, avtor, pisec, vizualni in tehnološki mislec ter pedagog."
Žiga Lebar, ki se lutkovni umetnosti posveča več kot 25 let, listino prejme za izdelovanje lutk in raziskovanje lutkovne tehnologije, kar je postalo središče njegovega ustvarjanja. "Lutkovnih tehnologov je malo, mojstrov lutkovne tehnologije še manj. Žiga Lebar je gotovo eden od izjemnih," med drugim piše v obrazložitvi.
Nagrade bodo podelili ob sklepu Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije v soboto v Lutkovnem gledališču Mariboru, so še sporočili iz Lutkovnega gledališča Ljubljana.