V nedeljo pozno popoldne je predstavnica za stike z javnostjo gledališča Simona Belle za časnik Dnevnik sporočila, da so ob nenadni Tičevi smrti globoko pretreseni. "Imeli smo ga neskončno radi kot igralca, sodelavca in prijatelja. Za naše gledališče je naredil ogromno," je njene besede povzel časnik.
V MGL so sicer zapisali, da Tič ni bil zgolj igralec, temveč vsestransko nadarjen ustvarjalec, ki je ob igranju tudi pisal in režiral in se pri tem aktivno ukvarjal tudi z vlogo in pomenom umetnosti in kulture v sodobni družbi.
Spomnili so, da se je v zadnjih letih uveljavljal tudi kot novo, sveže komedijsko pero. Tič je bil eden izbranih "svečenikov komedije, ki je vedel, da je enako plemenito zbujati smeh kot solze". Komedija tudi pri njemu "ni vzklila samo iz prirojenega smisla za humor, pač pa iz žalosti in ogorčenja nad neskončnostjo človeške neumnosti in zamirajočo empatijo".
V MGL menijo, da je bila Tičeva odrska igra, igra s svetlobo: "Svetlobo, kot vemo, opisujemo kot žarke, kot valovanje in kot delce. Tič je bil eden redkih igralcev, pri katerem opisovanje ene dimenzije njegove igre, povzroči, da spregledamo druge kvalitete njegove ekspresije. Bil je eden tistih igralcev, ki z odra žarčijo, njegove odrske osebe so bile mračne, svetle, trepetave kot plamen sveče, iskrive, nekatere napolnjene z bliskovitimi reakcijami, tipološkimi in psihološkimi transformacijami, druge spet so svetlo bleščale in prežarile ves prostor."
"Za njim ostaja neizbrisljiva praznina, saj nismo izgubili zgolj vrhunskega ustvarjalca, pač pa tudi očarljivega, inteligentnega, duhovitega in čutečega človeka, ki nas je ganil ali nasmejal do solz, predvsem pa nas je vse povezoval v eno veliko gledališko družino," so zapis ob nenadnem igralčevem slovesu sklenili v MGL.
S sporeda MGL so za nocoj umaknili tudi predstavo Pes, pizda in peder po besedilu Gregorja Fona in režiji Primoža Ekarta, v kateri je Tič nastopal. Sporočili so tudi, da je od danes do petka v foajeju gledališča med 15. in 18. uro za javnost odprta žalna knjiga.
Tič je v MGL od leta 1997 ustvaril vrsto izstopajočih likov. Za vloge Arlecchina v Goldonijevem Slugi dveh gospodarjev v režiji Borisa Kobala, Andreja Smoleta v 1821 Milana Dekleve, Mojce Kranjc in Alje Predan ter za vlogo Salvadorja Dalija v Histeriji Terryja Johnsona v režiji Mateja Koležnik je leta 2000 prejel Severjevo nagrado.
Med drugim je bil leta 2001 nagrajen s Sterijevo nagrado za vlogo Baje v predstavi Hrošč Mladena Popovića v režiji Jake Ivanca, za vlogo Vasilija Ohlobistina v Tanji-Tanji Olje Muhine v režiji Matjaža Pograjca je leta 2009 prejel priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije (Zdus). Pred dvema letoma je postal tudi žlahtni komedijant na Dnevih komedije.
Pred nekaj meseci je premiero dočakal njegov avtorski muzikal Trač ali mnogo hrupa za nič, navdihnjen s Shakespearom, ki ga je v MGL ustvaril v sodelovanju z Davorjem Hercegom in Jako Ivancem.
Tič je igral tudi glavno vlogo v dramskem prvencu režiserja Mileta Koruna Svetovalec - Katalog burleskinih dialogov v režiji Nine Rajić Kranjac. Predstava MGL je uvrščena v tekmovalni program letošnjega Borštnikovega srečanja.
Veliko je nastopal tudi v drugih gledališčih, denimo v ljubljanski Drami in v Koreodrami, v Gledališču Koper ter Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, pa tudi izven institucij. Za izvedbo in priredbo monokomedije Joooj, tako sem prišel na svet!? (Hišno gledališče in KUD France Prešeren, 1998) je leta 1999 prejel nagrado zlata paličica.
Od lani je bil igralec predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije (Zdus). Na spletni strani združenja so igralcu v slovo objavili verz Salvatoreja Quasimoda: "Vsakdo sam stoji na srcu zemlje, s sončnim žarkom preboden: in je takoj večer."
Igralec se je ukvarjal tudi s pisanjem, gledališko režijo in pedagogiko, med drugim je v Šentjakobskem gledališču režiral igri Bog Woodyja Allena (2008), komedijo po motivih del različnih avtorjev Tičja kletka (2009) in nazadnje še satiro Daria Foja Ugrabitev (2012).
"Bil je eden najbolj zaslužnih, da je Šentjakobski oder ostal na Krekovem trgu 2, zaradi česar mu je Šentjakobsko gledališče leta 2009 podelilo naziv častnega člana. Ohranili ga bomo v trajnem spominu," piše na spletni strani Šentjakobskega gledališča.
Kot Prešeren je nastopil v celovečernem filmu Oda Prešernu v režiji Martina Srebotnjaka (2001) in bil Petelin v filmu Kruha in iger v režiji Klemna Dvornika (2012). Posnel je veliko kratkih filmov in radijskih iger, za seboj pa ima tudi bogato televizijsko kariero. Za stvaritev lika Ana Liza v oddaji Spet doma na RTV Slovenija je leta 2006 prejel viktorja za posebne dosežke. Vodil je več silvestrskih oddaj, mlajši gledalci pa ga poznajo po vodenju oddaj Iz popotne torbe in Firbcologi. Za slednjo si je prislužil viktorja za najboljšo otroško oddajo.
Ljubljanski policisti so Tiča našli mrtvega v nedeljo zjutraj v stanovanju na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Po podatkih policije se je sprl z 20-letnikom. Slednji je z ostrim predmetom poškodoval igralca, ki je zaradi poškodb na kraju umrl. 20-letniku so policisti kmalu po dogodku odvzeli prostost. Policisti danes s preiskavo dogodka nadaljujejo.
Izrazi sožalja ob nenadni izgubi se vrstijo po socialnih omrežjih. Med drugimi se je igralcu z zapisom poklonil dramatik Nebojša Pop Tasić in ga sklenil z besedami: "O, dragi Gašper, le upam, da ti naša samota dela družbo tam, kjer si zdaj. To bi nam bilo v tolažbo. Čisto človeško ti zavidam, da si bil to, kar si bil. In zdaj ne vem ali naj te prekolnem ali objamem. Ali sklofutam ali poljubljam ali kaj... Ker nikoli nisi ubogal."