Radio and Juliet je sodoben spoprijem koreografa Edwarda Cluga, umetniškega direktorja Baleta SNG Maribor, s Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija. Na glasbo enega najvplivnejših angleških alternativnih rockbendov preteklega stoletja Radiohead, dvakratnih dobitnikov in štirinajstkratnih nominirancev za prestižno nagrado grammy, je Clug ustvaril koreografijo v ostrem, jasnem in visokokinetičnem gibalnem slogu, ki se ob videoprojekcijah abstraktno sklicuje na klasične prizore iz Shakespearove tragedije, vključno z Mercutievo smrtjo, poroko in plesom v maskah.
Predstava Radio and Juliet je doslej ob domačem občinstvu navdušila gledalce v Belgiji, Črni gori, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, Izraelu, Južni Koreji, Kanadi, Kolumbiji, Makedoniji na Madžarskem, Nizozemskem, Portugalskem, v Singapurju, Srbiji in Združenih državah Amerike.
Ob Edwardu Clugu plešejo še Demetrius King, Matjaž Marin, Tiberiu Marta in Gaj Žmavc, ob njih pa bosta nastopila še Denis in Anastasia Matvienko.
O festivalu Zvezde belih noči
Festival Zvezde belih noči je eden najbolj popularnih in veličastnih glasbenih forumov tako po vsebini kot velikosti. Leta 1993 ga je ustanovil umetniški direktor gledališča Mariinski Valerij Gergijev, ki pravi, da ga je v imenu gledališča in njegovih umetnikov zasnoval kot glasbeno darilo Sankt Peterburgu. Od vsega začetka so se programsko osredotočali na vrhunske umetniške stvaritve, občinstvu odkrivali redko izvajana ali nezasluženo pozabljena dela …
Od svoje ustanovitve festival pridobiva na moči, popularnosti in mednarodni prepoznavnosti, njegovo trajanje pa se je iz nekdaj desetih dni podaljšalo na tri mesece. Vsako leto program zajema najboljše operne in baletne uprizoritve, velika simfonična dela, vrhunce komorne glasbe in nove premiere.
Festival se imenuje po Belih nočeh, kratkotrajnem poletnem pojavu, ko sonce v Sankt Peterburgu ne zaide. Lepota belih noči prispeva k posebnemu vzdušju, ko občinstvo iz znamenitega gledališča ob polnoči stopa v dnevno svetlobo in se sprehaja med slikovitimi ulicami.
O gledališču Mariinski
Gledališče Mariinski iz Sankt Peterburga sodi med najprestižnejše gledališke institucije na svetu. Ustanovljeno je bilo leta 1783 po dekretu Katarine Velike z namenom uprizarjati prve ruske opere in najboljša dela svetovno znanih skladateljev. Zdajšnja gledališka stavba na Gledališkem trgu je bila odprta leta 1860, kjer je, obdano z veličastnim gledališkim dekorjem, s čudovitimi belimi skulpturami in razkošnimi lestenci, potekalo zlato obdobje operno-baletne zgodovine v Sankt Peterburgu, ko so na njenem odru ustvarjali umetniki, ki so odločujoče vplivali na razvoj gledališke umetnosti – med njimi samo na baletnem področju Marius Petipa, Michel Fokin, Anna Pavlova, Vaslav Nijinsky, Galina Ulanova, Rudolf Nurejev, Mihail Barišnikov in drugi. V času Sovjetske zveze se je gledališče preimenovalo v Kirov, po njenem kolapsu pa si je gledališče ponovno nadelo svoje predrevolucionarno ime Mariinski, po soprogi carja Aleksandra II. Mariji Aleksandrovni.
O Denisu Matvienku
Baletni plesalec Denis Matvienko se je rodil leta 1979 v ukrajinskem Dnepropetrovsku. Med letoma 1989 in 1997 je obiskoval državno koreografsko šolo v Kijevu. Že v zadnjem letu študija je Denis debitiral kot Princ Désiré (Trnuljčica) na velikem odru ukrajinskega Državnega opernega in baletnega gledališča. Junija 1997 je postal prvi plesalec iste ustanove. Med letoma 2001 in 2002 je deloval kot prvi plesalec sanktpeterburškega Mariinskega gledališča. Leta 2003 se je vrnil v kijevski Državni balet, kjer je štiri let deloval kot prvi plesalec. Od oktobra 2007 do 2009 je bil glavni plesalec Mihajlovskega gledališča v Sankt Peterburgu, od marca 2009 pa je prvi glavni plesalec Mariinskega gledališča. Njegov repertoar obsega vse pomembnejše vloge iz klasičnega baleta ter iz baletne klasike 20. stoletja. Denis je prejel številne nagrade mednarodnih tekmovanj, med drugim tudi veliko nagrado 4. mednarodnega baletnega tekmovanja v Luksemburgu (1997), grand prix baletnega tekmovanja Rudolfa Nurejeva v Budimpešti (1998), zlato medaljo in nagrado Vaclava Nižinskega na mednarodnem tekmovanju sodobnega in klasičnega plesa v Nagoji (1999) ter veliko nagrado 10. mednarodnega baletno-koreografskega tekmovanja v Moskvi (2005). Je redni gost prestižnih baletnih in opernih hiš, kot so Novo državno gledališče v Tokiu, moskovski Bolšoj, milanska Scala in Opéra National v Parizu.
Čeprav velja za mojstrskega interpreta klasičnega baletnega repertoarja, ga izjemno privlači sodoben plesni izraz. Z umetniškim direktorjem mariborskega Baleta Edwardom Clugom je sodeloval že v baletu Quatro, ki smo ga nedavno lahko videli tudi v Mariboru.