Pahor sprejel dobitnike Borštnikovega prstana

V predsedniški palači se bodo kulturi, kot je napovedal predsednik republike Borut Pahor, poklonili na svoj način - z dnevom odprtih vrat v nedeljo, 8. februarja. S kulturo smo nenazadnje, kot je poudaril, Slovenci prišli do svoje države, zato ji dolgujemo spoštovanje in vse tisto, kar ji bo tudi v prihodnje omogočilo, da bo generacijam, ki prihajajo za nami, vračala z enako mero pomembnosti za naš narodni obstoj kot v preteklosti.

Prejemnice in prejemnike Borštnikovega prstana je v predsedniško palačo povabil zatem, ko se je lani oktobra udeležil zaključne prireditve Borštnikovega srečanja. Tedaj je bil, kot je dejal, z odra pozvan, da kot predsednik države stori vse, kar je v njegovi moči, da kultura ne bi izgubila svoje vedrine, širine, energije in moči za narodni obstoj. Udeležencem sprejema je zagotovil, da današnji dogodek ni vse, kar bo letos storil za to, da bi festival Borštnikovo srečanje obstal.

Alja Predan, umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje, je v otvoritvenem nagovoru poudarila, da ni naključje, da je današnji dogodek, ravno na teden, ko slavimo praznik slovenske kulture. Festival Borštnikovo srečanje je postal zaščitna znamka kakovosti in ustvarjalnosti, ki jo je težko ustvariti in še težje ohranjati. Ni le zaščitna znamka mesta Maribor, je zaščitna znamka kakovosti in ustvarjalne živosti slovenskega gledališča. V nadaljevanju je osvetlila bogato zgodovino samega festivala, ki sega v leto 1964, ko je Bojan Štih prvič dobil idejo za vseslovensko gledališko srečanje in se zahvalila vsem svojim predhodnikom, od Frana Žižka, ki je idejo uresničil in ustoličil v Mariboru leta 1966, Branka Gombača, ki je Teden slovenskih gledališč spremenil v Borštnikovo srečanje leta 1970 in mu dal festivalski značaj, do Josipa Vidmarja, ki je dal ime festivalu po Ignaciju Borštniku in mnogim drugim. »Vsem njim gre zasluga za to, da je Festival obstal in ostal trdno zasidran v našo kulturno zgodovino in splošno zavest. Srčno upam, da bo oblast dojela, ne le pomena, marveč tudi veliko zgodovinsko težo in moč te dolgoletne inštitucije … in da bo v financiranju festivala prepoznala duhovno in etično investicijo v prihodnost.« Sklepne besede so bile iskrena zahvala predsedniku države, saj se prejemnicam in prejemnikom v zgodovini še ni zgodila podobna čast na najvišji politični ravni.

Sprejema so se udeležili igralke in igralci Štefka Drolc, Danilo Benedičič, Jurij Souček, Ivanka Mežan, Ivo Ban, Iva Zupančič, Janez Bermež, Sandi Krošl, Jožica Avbelj, Anica Kumer, Peter Ternovšek, Aleksander Valič, Minu Kjuder, Janez Hočevar - Rifle, Milada Kalezić, Igor Samobor, Olga Kacjan in Vlado Novak. Kot prejemnica Borštnikovega prstana z najstarejšo letnico med lavreati, je spregovorila Štefka Drolc, ki je izrazila veselje ob snidenju tolikih igralskih kolegov in se zahvalila predsedniku države: »Zahvaljujem se vam za ta sprejem, ki nam je v veliko veselje in čast.«


Foto: Boštjan Lah
Festival Borštnikovo srečanje se v drugi polovici oktobra vsako leto tradicionalno prelevi v gledališko središče nacionalnih in mednarodnih razsežnosti. Letos praznuje častitljivih 50. let. Festival in festivalski ustvarjalci si danes prizadevajo za promocijo v mednarodnem prostoru in želijo utirati pot izvrstnemu slovenskemu gledališču na tuje odre.

Organizatorji so za jubilejni festival predvideli proračun v višini 380.000 evrov, kar je 30.000 evrov več kot lani. Denar bi morala v skladu s podpisanim dogovorom o dolgoročnem financiranju festivala zagotoviti pol občina in pol ministrstvo za kulturo, a občina za festival zaradi finančnih težav ni predvidela sredstev.