Sedim na postelji in se trudim zbrati misli za prvi dnevniški zapis 52. Festivala Borštnikovo srečanje, ki se je danes tudi uradno začel. Po parih kozarcih vina, ki smo jih bili deležni na prvi pogostitvi, moje misli obdajajo meglice in navdušenje. Pogostitev je sledila prvi predstavi spremljevalnega programa Naše nasilje in vaše nasilje (rež. Oliver Frljić) – uprizoritev, ki nas je navdala z občutkom kolektivne krivde za vse grozote tega sveta, a smo se po njej vseeno zagnali na luksuzno otvoritveno požrtijo. Ni šlo brez (manjšega) občutka neprijetnosti, pa naj si bo zaradi tematike predstave ali pa zaradi dejstva, da smo si prostor delili s slovensko gledališko smetano.
Še preden pa se je vse lahko začelo, smo se morali najprej vkrcati na avtobus in odpeljati v Maribor. Prišli smo ravno pravi čas, da smo ujeli otvoritev razstave posvečene Tomažu Pandurju, ter se pred predstavo še udobno namestili.
Letošnji program festivala se zdi še bolj poln kot lanska leta. Je obogaten, poln potenciala, pričakovanj in zdi se, kakor da bodo dnevniški zapisi iz dneva v dan zahtevali večji prostor.
Naj se borštnikovanje začne!
***
Vsebino Biltenov 52. Festivala Borštnikovo srečanje in [B]bloga ustvarjajo študentke in študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter mariborske in ljubljanske Filozofske fakultete.
Povezave: