STA, 18. 10. 2022

Bog masakra v MGL o dvoličnosti človeške narave

V Mestnem gledališču Ljubljanskem bo v četrtek na Velikem odru premiera uprizoritve Bog masakra. V igri dramatičarka Yasmine Reza neusmiljeno razgalja sodobno meščansko elito ter z ironijo in sarkazmom opozarja na dvoličnost človeške narave. Režijo je prevzel Diego de Brea, ki je igro označil tudi kot zelo terapevtsko in identifikacijsko.
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani

Direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor je igro opisala kot "aktualno in angažirano komedijo". Kot je povedala, so vse igre Yasmine Reza napisane odlično, Bog masakra še posebej, in je "prava šola brezhibne dramaturgije, izjemnega spoja komedijskega in dramskega".

Dva enajstletnika sta se stepla na otroškem igrišču. Ker je eden od njiju zaradi udarca s palico izgubil dva zoba, se njuni starši dogovorijo za srečanje, da bi se pogovorili o nesrečnem incidentu. Obisk Annette in Alaina v imenitnem pariškem meščanskem stanovanju Veronique in Michela se začne z vljudnostnim kramljanjem, vendar se v pološčeni povrhnjici meščanske kultiviranosti zelo hitro pojavijo razpoke. Odnosi postajajo zmeraj bolj napeti, dogajanje se zaostri in sprevrže v medsebojno obtoževanje in vsesplošno obračunavanje vse večjih razsežnosti, so vsebino igre povzeli v MGL.

De Brea, ki je tudi dramaturg, scenograf in avtor glasbene opreme, je povedal, da Yasmine Reza poskrbi, da se pri srečanju ljudi, ki se med seboj ne poznajo, pritisne tam, kjer smo najobčutljivejši, neiskreni in kjer so stvari zamolčane. Temu je po njegovih besedah tako, ker sistem, v katerem živimo, podpira tezo, da je največja vrednota varnost. Vendar pa varnost onemogoča ustvarjalnost in svobodo. Francoska dramatičarka v Bogu masakra genialno, brez da bi vključevala povod – otroka, ki sta ves čas odsotna –, odpre brezno težav znotraj mikrosistemov družine. "Živimo v svetu, kjer je lažje prenašati znano, pa čeprav je to neznosno, kot najti pogum in iz tega izstopiti," je dejal režiser.

Yasmine Reza se po režiserjevih besedah sprašuje, "od kje je v življenju pomembnejše imeti kot biti". De Brea tudi meni, da je to besedilo "daleč od tega, da bi bil samo verizem ali bulvar, da gre za klasiko" ter da besedilo "odpira problem umirajoče Evrope, kjer človek ne vidi več človeka in kjer je zunanji svet močnejši od nas samih, ki na tem vlaku smrti samo še spremljamo, kateri dogodki bodo vplivali na nas, na pa, da bomo mi sami kreatorji znotraj tega".

Kot je še povedal De Brea, je Yasmine Reza besedilo pisala z izjemnim občutkom za odnos in predvsem za gledališki konflikt. Pisano je kot glasbena partitura in je izjemno precizno.

Jana Zupančič, ki igra vlogo Veronique, je povedala, da jih je De Brea izjemno dobro vodil skozi proces, kar je bilo tudi potrebno zaradi natančnosti besedila. Iva Krajnc Bagola, ki igra vlogo Annette, je dodala, da je De Brea "uspel sprovocirati tisti del v njej, ki ji ni bil blizu, a je bil to edini način, skozi katerega smo prišli do rezultata". "Kot mi je bilo ob kopanju po sebi in iskanju pravih odgovorov tudi kdaj težko, tako mi je bilo potem še v večji užitek, ko smo igrali," je dodala.

V vlogi Michela nastopa Uroš Smolej. Kot je povedal, ga veseli, da je njihov trud obrodil sadove in da je bil odziv občinstva na predpremierah dober. Sebastian Cavazza, ki igra Alaina, pa je povedal, da ima rad sodelavce, kot je De Brea, "ki brezkompromisno vstopa v jedro fabule brez nekih zastranitev ali odvodov".

Prevod podpisuje Aleš Berger, kostumograf je Leo Kulaš, lektorica Barbara Rogelj, oblikovalec svetlobe Boštjan Kos in oblikovalec tona Gašper Zidanič.

Povezani dogodki

Zala Dobovšek, 20. 10. 2022
Za bruhat'