Eden od treh velikanov t.i. dunajske klasike je za svoje edino operno delo porabil desetletje, čeprav obstaja več njegovih glasbeno-dramskih poskusov. Ob prvi uprizoritvi leta 1805 na Dunaju ni bila dobro sprejeta, po predelavi pa je leta 1814 doživela potrditev v obliki, kot jo uprizarjajo danes. Na slovenskih tleh so jo prvič predstavili leta 1927 ob stoletnici Beethovnove smrti. Sledile so uprizoritve leta 1940, leta 1948 in nazadnje leta 1996.
Sto let po prvi slovenski uprizoritvi bo zdaj Fidelio na ljubljanskem opernem odru zaživel v izvirnem nemškem jeziku, a brez govorjenega besedila, ki ga vsebuje libreto. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal umetniški vodja Opere Rocc, ki je prevzel režijo in podpisal tudi scenografijo, so govorjene dele izpustili, ker se jim dramaturško in situacijsko niso zdeli odločilni. Namesto tega so uporabili citate iz Beethovnovih pisem "nesmrtno ljubljeni", v katerih svojo ljubezen naslavlja kot angela. Pisma sicer nikoli niso bila odposlana, prav tako glasbeno zgodovinopisje ni razvozlalo, kateri osebi so bila sploh namenjena.
Če skladatelj v intimnem življenju ni realiziral ljubezni, pa je to našel v svojem delu, je dejal Rocc. Pri uprizoritvi je izhajal iz opere in njene protagonistke Leonore, v kateri prepoznava ideal nesmrtne ljubezni - na odru jo bo upodobila sopranistka Urška Breznik. Leonora po več kot dveh letih iskanja najde soproga Florestana v zaporu. Vlogo bo odpel solist Praške narodne opere Jaroslav Brezina.
"Njena vera v ljubezen in zvestobo ga osvobodi. Gre za apoteozo zmagoslavja ljubezni, sreče in pravice," je povedal Rocc. Pri tem Leonori pomaga prijatelj, angel zvestobe, ki ga bo upodobila dramska igralka, članica ljubljanske Drame Barbara Cerar. Kot Fidelio - tisti, ki je zvest - bo interpretirala citate iz Beethovnovih pisem, ki jih je za to priložnost prevedel Štefan Vevar. Skladatelj jih je napisal v približno istem času, kot je skladal dokončno različico Fidelia. V uprizoritev so torej vključene tudi skladateljeve besede o ljubezni, je dodal Rocc.
Dramaturginja Tatjana Ažman je povedala, da so tekom študija razpravljali o čustvih, lepotah ljubezni, hkrati pa so se posvečali tudi grozotam nekega totalitarizma in strahovladja, kar je Beethoven v svojem delu ponazoril z ječo in političnim zaporništvom, ki je aktualno še danes. Po njeni oceni je nastala sveža predstava, ki kot pomemben element vzpostavlja tišino.
Kostumografinja je bila Belinda Radulović, koreograf Gregor Luštek, uprizoritev pa spremljajo tudi videoprojekcije, delo grafičnega oblikovalca in animatorja Piotra Maruszaka iz Varšave. Te sicer, kot je povedal, niso najpomembnejši del predstave, znajo pa občinstvo presenetiti v finalu.
Dirigiral bo šef dirigent v SNG Opera in balet Ljubljana Jaroslav Kyzlink, ki si je interpretacijo zastavil bliže Mozartu kot poustvarjanju skladb iz obdobja romantike, kamor muzikologija uvršča Beethovna. Temu je prilagodil tudi orkestrsko zasedbo, zlasti z zmanjšanjem godalne sekcije.
Po premieri bo Fidelio na ogled še šestkrat. Jeseni bo uprizoritev potovala h koprodukcijski operni hiši v Vroclav, kjer bo na repertoarju prihodnje sezone, nakar se bo vrnila na ljubljanski oder.