Kot je povedal direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič, je pri sestavi repertoarja skušal najti nekaj, kar bi ga nagovorilo. "Vojne, ki smo jim posvetili minulo sezono, še kar trajajo in nič ne kaže, da se bodo kmalu končale," je dejal Srpčič.
Negodovanje ob lahkotnosti bivanja je po njegovem težko razumljiva nekomu, ki se na drugem koncu tega istega planeta bori za življenje sredi nesmiselnega konflikta ali za preživetje v pomanjkanju tistega najosnovnejšega.
"To, kar zaseda pozornost nas zasanjanih v to lagodnost, so tako trivialne in minljive teme, da iz njih seva ničevost našega obstoja danes, tukaj, zdaj. Zato je edina tema, ki mi pride na misel - Sejem ničevosti," je letošnjo rdečo nit sezone opisal Srpčič.
Komična drama Radost nastaja v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim. Gre za zgodbo o tem, kako v hiši, polni izpuhtele preteklosti, sobivajo naključni sostanovalci. Režiser Gazvoda jo je izkoristil za to, da na humoren, bizaren in na trenutke tudi tragičen način slika zablode sodobnega časa v "najlepšem mestu" naše dežele, ki pa ni ne lepo ne prijazno, pač pa vse bolj postaja sodobni Babilon izgubljenega upanja in sodobnega suženjstva porabništvu.
Novembra na Ptuj prihaja premiera predstave Davida Mameta Življenje v teatru, ki govori o življenju ljudi v gledališču, odigrala pa jo bosta Borut Veselko in Domen Valič. Nastaja v koprodukciji s Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta. Glavno prizorišče predstave je gledališka garderoba in v njej nastopata igralca, ne v vlogi, pač pa ona sama.
Februarja bo na sporedu prva slovenska uprizoritev komedije Lutza Hüebnerja in Sarah Nemitz Kar je b'lo in kar bo. Nastaja v samostojni produkciji ptujske gledališke hiše, režira pa jo domačin Samo M. Strelec. Govori o zakoncih, ki sedita v dvorani in čakata, da se bo predstava pričela, a se še pred začetkom sporečeta. Ko se predstava le začne, gledalca začneta spremljati zgodbo, v kateri nastopata sama.
Zadnja premierja bo junija glasbena komedija o človeški naravi Alessandra Boffe Žival si, Viskovitz. Gre za adaptacijo in dramatizacijo Jureta Ivanušiča in Matjaž Latina, ki je predstavo tudi režiral. Gre za predstavo o živalski privlačnosti med Viskovitzem in Ljubo, ki se je začela pred dvema milijardama let, ko sta bila še mikroba, in se nadaljuje preko različnih živalskih utelešenj vse do današnjih dni.
Po besedah direktorja Srpčiča, so si letos lahko privoščili le štiri predstave, kar je v skladu s tem, "kako jih država bolj ne financira, kot financira". "Za zdaj ni prav nobenih obljub, da bo za gledališča v prihodnje kaj bolje. Ministrstvo nam namenja praktično enaka sredstva kot pred 15 leti, s čimer je težko zagotavljati kakovostno produkcijo v enakem obsegu kot nekoč," je še povedal Srpčič, ki se boji, da bo prihodnje leto krčenje še bolj obsežno.