"Svet se maje, jaz pa rojen, da mu ravnam tečaje." (W. Shakespeare: Hamlet)
Shakespearjev Hamlet že več kot štiri stoletja navdihuje gledališčnike, pesnike, mislece in »navadne« ljudi – živi tudi v zavesti tistih, ki ga niso nikoli prebrali ali gledali. Vsako obdobje najde v njem druge izzive in podtone. V slovenščini je na odru prvič zazvenel 28. decembra 1899 v ljubljanskem Deželnem gledališču v režiji Rudolfa Inemanna, ki je odigral tudi naslovno vlogo. Na razstavi bo Hamlet prvič zazvenel tudi v stripu Andreja Potrča, v celoti objavljenem v razstavnem katalogu, videli pa bomo tudi vse slovenske Hamlete, se sprehodili skozi zgodovino uprizarjanja Hamleta na Slovenskem, pregledali, kako se znameniti Biti ali ne biti bere in sliši v različnih slovenskih prevodih …
Kolikor vemo, prve slovenske omembe o Shakespearovem Hamletu segajo v leto 1780, ko ga občudujoče omenja Anton Tomaž Linhart (Linhartovo pismo Kuraltu z Dunaja: »Da ste videli v gledališču nedosegljivega Shakespeara? – Bil je Hamlet, o tem ne dvomim. Ko bi bili videli The King Lear, Macbeth, toda ne Macbeth po Shakespearu v priredbi gospoda Stephanija, marveč Macbeth of Shakespeare, bi videli tri igre, ki so me do brezumja očarale.«). Ljubljančani so si Hamleta lahko prvič ogledali v nemški postavitvi v sezoni 1779/80, medtem ko smo prvi slovenski prevod dobili v drugi polovici 19. stoletja – pripravil ga je Dragotin Šauperl, kasneje ga je popravil in nekoliko priredil (ter izdal pod svojim imenom) Ivan Cankar. Sledili so prevodi Otona Župančiča, Janka Modra, Milana Jesiha in leta 2012 prevod Srečka Fišerja.
Shakespearov Hamlet je na odru prvič zazvenel v slovenskem jeziku 28. decembra 1899 v ljubljanskem Deželnem gledališču v režiji Rudolfa Inemanna, ki je odigral tudi naslovno vlogo. Kasneje so ga režirali skoraj vsi najvidnejši slovenski (in gostujoči) režiserji, od Osipa Šesta, Cirila Debevca, dr. Branka Gavelle do Mileta Koruna, Tomaža Pandurja, Janeza Pipana, Vita Tauferja in Eduarda Milerja. Hamleta so med drugimi upodobili Hinko Nučič, Zvonimir Rogoz, Emil Kralj, Vladimir Skrbinšek, Slavko Jan, Stane Sever, Danilo Benedičič, Tone Slodnjak, Peter Boštjančič, Boris Ostan, Brane Šturbej, Jernej Šugman, Radoš Bolčina, Igor Samobor, Uroš Smolej, Marko Mandić.
Razstava bo skušala vsaj nakazati odgovor na vprašanje, s čim nas Hamlet vedno znova priteguje, v čem je njegova večna aktualnost, hkrati pa s sprehodom skozi zgodovino Hamleta na Slovenskem prikazati, kako je v različnih obdobjih nagovarjal gledalce in katere vidike besedila so izpostavljali v posameznih obdobjih.
Avtorica razstave je Mojca Jan Zoran, avtorici zasnove Mojca Jan Zoran in Tea Rogelj, zanimivo večmedijsko postavitev razstave pa bo oblikovala Ana Rachela Klopčič.
Povezave:
- Križanka HAMLET (PDF/535 Kb)
- Virtualna razstava Slovenski Hamleti