Robert Bobnič, 2. 2. 2018

Robert Bobnič bere sodobno slovensko dramo

Robert Bobnič je doktorski študent medijskih študij, urednik, publicist. Med drugim je bil odgovorni urednik časopisa Tribuna in urednik Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent. Trenutno je član uredniškega odbora revije Šum. Štafeto branja sodobne slovenske dramatike je sprejel iz rok Simona Smoleta. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskal bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločil, da obiskovalcem portala v branje priporoči tekst Čas razcveta Mihe Mareka.

Robert Bobnič / Foto: Osebni arhiv

Linija se je upognila in v roke mi je bila potisnjena palica.

Z njo zdaj kopljem po polju, ki ga ne poznam tako dobro, kakor bi ga nemara moral, čeprav na tem ni nobene nujnosti, kljub temu pa mi je domače do mere, da lahko nanj brez pretirane skrbi položim mrežo, ki mi odseva lepo viden horizont. Iščem obskurno, robno, absurdno, če se uporabi poznane, pre-poznane označevalce; taka je odločitev. Z izpostavitvijo obskurnega in robnega se da považiti, pa tudi delati packe na splošnosti znanega ali pa to splošno znano nategovati. Tako kot to počne obskurno in tako kot to dela absurdno samo. In tako kot na slednji način počne Smoletova Diracova enačba mrtvoživke v Rasputinovi riti; on, Simon, je namreč ta lik, ki mi je v roke potisnil palico.

Vemo, da je treba velik del zaslug za novejšo zgodovino tukajšnjih robnodramskih postulatov zapisati skupini Preglej, znotraj katere je deloval tudi Miha Marek. Njegov Čas razcveta, podnaslovljen 9 smrti za tri igralce prej kot ne deluje kot kompleksno uprizoritveno besedilo z namenom zadajanja mnogovrstnih problemov, tistih med telesom teksta in telesom uprizoritve, telesom živali in telesom človeka, telesom etike in telesom znanosti, nasploh med življenjem in smrtjo v dobi, ko sta oba postala političen objekt ... Toda, hkrati je besedilo, skozi katero se lahko pade tudi brez artu lastne dramatične pretencioznosti; preprosto kul se bere. Pa tudi telo je pravzaprav zgolj eno; je mrtvo telo podgane, razkosano skozi devet smrti, razpotegnjeno v izmikajočih se perspektivah, preluknjano v toku shizoidne asociativnosti, s sicer premišljeno izjavljalno materijo, poetičnim zamahom in drobci posmeha.

Drama, ki postaja podgana, in podgana, ki ne rabi nobene drame več. Ali pa se zanjo preprosto več ne zmeni. Kljub temu pa ve: "Na pravem kraju ob pravem času lahko vsak lolek potegne ta kratko."

Simon, tenks. Štafetno palico pa predajam bratiću Muanisu Sinanoviću.

Povezava: Miha Marek: Čas razcveta

V rubriki »Izvolimo dramo« beremo sodobne slovenske drame in se nad njimi iskreno navdušujemo ter jih predvsem priporočamo v branje vsem obiskovalcem portala SiGledal. Ideja za to početje se je porodila Simoni Semenič na okrogli mizi Sodobna dramatika, ki je potekala v okviru festivala dramske pisave Vzkrik (24. 3.–26. 3 2017).  Ime rubrike je predlagala Grumova nagrajenka 2017, Simona Hamer, ki je tudi prva izvolila dramo in za naslednje branje nominirala bralca po svojem izboru in presoji, ta pa bo bralce slovenskih dram nominiral dalje. S to verižno igro ali z verižnim eksperimentom želimo predvsem promovirati branje sodobne slovenske drame, saj iskreno verjamemo, da si sodobna slovenska drama zasluži biti (vsaj) prebrana.