Lirična drama v treh dejanjih (štirih slikah).
Goethe, eden glavnih ustvarjalcev na nemškem literarnem področju, je po Evropi zaslovel ravno z romanom Trpljenje mladega Wertherja. Danes ga poznamo kot enega osrednjih avtorjev predromantične književnosti, njegove stvaritve pa so navdihnile tudi druga operna dela, med katerimi je poleg Wertherja najpogosteje izvajana opera Faust skladatelja Charlesa Gounoda. Prav tako ga štejemo tudi med začetnike viharništva.
Massenet je v biseru francoske romantične opere ustvaril široke dramske celote, ki sicer temeljijo na nizu drobno niansiranih trenutkov, povezanih z izostrenim občutkom za njihovo prehajanje. Libreto v ospredje postavlja ljubezensko zgodbo med mladim Wertherjem ter Charlotte, protagonistoma, razpetima med željo po sreči in pričakovanji družbe, ki je mojstrsko ilustrirana tudi s časovno strukturo dela. Od poletja do zime, od svetlega do temnega in od sonca do meseca, ki osvetli Wertherjevo prvo srečanje s Charlotte ter na koncu tudi njegovo smrt v njenem naročju.
Werther, libreto je izvirno napisan v francoščini, je bil premierno uprizorjen v nemškem prevodu v današnji Dunajski državni operi (tedanji Hofoper) 16. februarja 1892. Svojo francosko premiero je opera doživela šele leto pozneje (16. januarja 1893), in sicer zato, ker se je zgodba, ki se konča s samomorom, direktorju pariškega gledališča Opéra-Comique Léonu Carvalhu zdela preveč tragična. Kljub pohvalam kritikov, ki so sledile uprizoritvi, pa delo v Franciji ni želo uspehov vse do leta 1903, ko je stopilo na repertoar Opére-Comique, ki jo je takrat vodil Albert Carré.
Na ljubljanskem odru je Werther prvič zaživel že v sezoni 1908/1909, pod režijo se je podpisal Bogomil Vlček. Kljub temu da je bila opera v tej sezoni uprizorjena le trikrat, je delo znamenitega francoskega skladatelja pomagalo dvigniti slovensko opero na raven, ki jo je dosegala v prvih letih prejšnjega stoletja. Poleg prve je bilo v Ljubljani še šest premiernih uprizoritev Wertherja, zadnja v sezoni 1978/1979, pod katero se je kot režiser podpisal Marijan Breznik.
Po 45 letih si bo občinstvo na odru ljubljanske opere ponovno lahko ogledalo premiero te mojstrovine, tokrat v režiji kubanskega režiserja Luisa Ernesta Doñasa. Opera je zaradi svoje literarne predloge primerna tudi za mladinske predstave.
Besedilo: Tamara Šmit, Tatjana Ažman
