Premiero ob 19.30 in še šest ponovitev, ki bodo sledile do 9. marca, bo vodil dirigent belgijskega rodu Ayrton Desimpelaere, od leta 2022 stalni dirigent v ljubljanski Operi.

Kot je povedal na včerajšnji novinarski konferenci, bo uprizoritev opere po 45 letih gotovo izziv in nekaj novega za orkestrske glasbenike, da bi iz njih izvlekel francoski zvok, pa se je odločil za nekatere spremembe pri postavitvi instrumentov. Na ta način bo zvok lahko drugačen, s tem pa tudi sama artikulacija glasbe.

V glasbi so prisotna različna občutja, ki jih je želel izpostaviti z orkestrom, pri celotni produkciji pa je iskal "mehko ekspresijo". "V operi čutimo francosko glasbo, francosko atmosfero, v njej je tudi nekaj germanskega, kot sta Wagner in Strauss," je pojasnil dirigent.

Režiser se je pri postavljanju dela na oder ozrl h Goethejevi knjigi, v kateri je Werther ne samo poet, ampak tudi slikar. "V naši predstavi je Werther torej pesnik, kot ga je ustvaril Massenet, in tudi slikar, kot je v Goethejevem izvirniku," je povedal za operni list.

Kot je pojasnil na novinarski konferenci, so v vizualnem smislu navdih za to našli v italijanskem slikarju Giorgiu de Chiricu (1888-1978), ki je klasične oblike spajal s sodobnimi načini slikanja. Kot pomembne vidike opere je sicer omenil dualnost med družbo in naravo, Wertherjevo smrt in samoto.

Naslovni lik bo na premieri odpel Aljaž Farasin, ki je vlogo označil za zahtevno tako po obsegu kot po tehnični plati, če želi pevec doseči tisto, kar si je zamislil skladatelj. To po njegovih besedah pomeni, da mora do popolnosti obvladovati svoje telo. V vlogi Charlotte bo nastopila Nuška Drašček. Za ponovitve pa so vlogi zasedli še Martin Sušnik k.g. ter Elena Dobravec in Margareta Matišić k.g.

Opera v ospredje postavlja ljubezensko zgodbo med mladim Wertherjem ter Charlotte, ki sta razpeta med željo po sreči in pričakovanji družbe. Ob nastanku so opero zaradi tragične vsebine v Franciji zavrnili in jo krstno uprizorili leta 1892 na Dunaju v nemškem jeziku. V Parizu so jo izvedli leto kasneje. Umetniški direktor Marko Hribernik jo je na program uvrstil, ker se mu je zdelo, da bi si zaslužila uprizoritev poleg železnih del repertoarja, kot so Trubadur, Aida in Nabucco. Delo je stalnica opernih hiš. Na ljubljanskem odru so ga prvič uprizorili v sezoni 1908/1909, temu je sledilo še šest premiernih uprizoritev, zadnja je bila v sezoni 1978/1979.

Scenografijo predstave podpisuje Chiara La Ferlita, kostumografijo Elise Cobello, oblikovanje svetlobe pa Camilla Piccioni. Dramaturginja je bila Tatjana Ažman.