Romeo in Julija je tragična ljubezenska zgodba, ki je navdihovala ustvarjalce vseh generacij in umetniških zvrsti. Zgodba izhaja iz Italije, leta 1562 jo je v obliki pesmi zapisal Arthur Brooke z naslovom Tragicall Historye of Romeus and Juliet, leta 1567 pa je zgodbo v prozni obliki z naslovom Palace of Pleasure zapisal Wiliam Painter. Shakespeare je črpal od obeh, zgodbo zapisal v obliki dramske pesnitve, jo razširil in dodal številne stranske like. Tragedijo Romeo in Julija je napisal med letoma 1591 in 1595, v zgodnjem obdobju svojega ustvarjanja. Romeo in Julija prihajata iz družin, ki sta na smrt sprti. Julija je iz družine Capouletovih, Romeo pa pripada družini Montegov. Ko Capouletovi priredijo ples, se ga naskrivaj udeleži tudi Romeo. Romeo in Julija se na prvi pogled divje zaljubita, ne da bi vedela, da pripadata sovražnima družinama. Romeo se še isto noč pritihotapi na vrt Capouletovih in z Julijo se dogovorita, da se bosta naslednji dan naskrivaj poročila. Poročno noč preživita skupaj, potem pa se dogodki usodno zapletejo. Mlada zaljubljenca uničijo močno, neubranljivo ljubezensko čustvo, nerazumno sovraštvo njunih družin in nesrečen splet okoliščin in naključij. Tragedija o prepovedani, nemogoči in neustavljivi ljubezni je zgodba o sovraštvu in ljubezni, o prevzetnosti in nestrpnosti, o vzvišenosti in omejenosti duha, je zgodba poezije in nasilja. Zaljubljenca prihajata iz sovražnih družin in poskušata kljubovati socialnim sponam. V ljubezni najdeta brezmejno srečo, ki ju vodi v tragičen konec. Največja ljubezenska zgodba vseh časov je poleg zgodbe o ljubezni zgodba o nesmiselnem sovraštvu veronskih družin Capouletov in Montegov, ki sovraštvo prenašata na mlado generacijo, o nesmiselnosti in uničujoči sili sovraštva, ki uniči mlado ljubezen, o spravi sovražnih družin, ki se zgodi prepozno in ne more obuditi življenj mladih ljubimcev.
Pesnik, dramatik, gledališki vodja in igralec William Shakespeare (1564–1616) se je rodil očetu usnjarju in čevljarju ter materi iz vrst nižjega plemstva v Stratfordu na reki Avon. Oče in mati sta mu lahko omogočila izobrazbo, vendar ga je bolj zanimal igralski poklic in ustvarjanje v gledališču. V letih od 1568 do 1611 je živel v Londonu, kjer se je uveljavil z lastnimi dramami, bil je igralec in režiser v različnih gledaliških družinah ter solastnik znanih gledališč Globe (Globus) in Blackfriars (Črni menihi). Njegovo ustvarjanje zaznamujejo štiri različna obdobja: zgodnje, "poskusno", ko je morda pisal tudi v sodelovanju z drugimi avtorji, traja od približno 1590 do 1593; v drugem obdobju, ki traja od 1594 do 1600, je napisal drame in komedije; v tretjem obdobju, ki traja od približno 1602 do 1608, je napisal svoje največje umetnine – tragedije in problemske igre; zadnje ustvarjalno obdobje pa je obdobje romanc. Ob sonetih in epsko-lirskih pesnitvah je zapustil šestintrideset dramskih besedil, s katerimi se je zapisal med najpomembnejše dramatike vseh časov. Šestnajst jih je izšlo za časa njegovega življenja, ostalih dvajset pa sta leta 1623 izdala člana igralske skupine King's Men, v kateri je nastopal tudi Shakespeare, John Heminges in Henry Condell.
Dramski opus Williama Shakespeara predstavlja vrh elizabetinske in vse renesančne dramatike. V svoji dramatiki je zastavil temeljna eksistencialna vprašanja in nakazal smer kasnejši dramski umetnosti. Njegovi tragični junaki so žrtve spopada nasprotujočih si sil v njih samih.
