Odisej

Odiseja v štiriindvajsetih spevih opeva sklop pustolovščin, ki jih je na poti od Troje proti rodni Itaki doživel itaški kralj Odisej (lat. Ulyxes). Drzen, pogumen, iznajdljiv in govorniško spreten ahajski junak se je nameraval po desetletni trojanski vojni, ki se je za Trojo pogubno končala z njegovo domislico o lesenem konju, vrniti k ženi Penelopi in sinu Telemahu. A bogovi so ga nadaljnjih deset let prepuščali nevarnim preizkušnjam; boril se je z enookimi kiklopi, iz  dežele Lotofagov je le stežka odpeljal tovariše, saj jih je čarovna lotosova jed zibala v pozabljenje, komaj so se rešili iz krempljev kanibalskega ljudstva, pobegniti so morali tudi pred mamečimi klici morskih siren, pred čarovnico Kirko, ki je Odisejeve tovariše spremenila v svinje, po nasvet o prihodnosti pa se je Odisej moral spustiti celo v podzemlje … Bogovi, ki so se nazadnje le odločili, da ga bodo osvobodili, so zaljubljeni nimfi Kalipso naročili, naj Odiseja izpusti, medtem pa so na itaškem dvoru snubci vse bolj nestrpno pričakovali, da si bo Penelopa med njimi izbrala novega moža. S pomočjo Fajakov je Odisej po dvajsetih letih odsotnosti le ugledal obalo Itake. Preoblečen v berača je prišel na dvor in predlagal, naj se Penelopa poroči s tistim, ki bo lahko napel Odisejev lok. Nihče razen njega samega ga ni mogel napeti, tako se je kralj razkril in nato s Telemahovo pomočjo kruto obračunal z njimi.