Rojen v gledališko družino, saj sta bila njegova mati igralka in oče režiser, je Stefanovski na vprašanje: "Od kod si?" odgovoril: "Sem iz gledališča". "Ko sem bil star štiri leta, sem videl, kako so mi ubili mamo. Na odru seveda," je povedal.

Zato je bilo po njegovih besedah le vprašanje časa, kdaj bo tudi sam zabredel v gledališke vode: "Že od nekdaj sem se ukvarjal z vprašanji, kaj je res in kaj ne, kaj je fikcija in kaj realnost, kaj je živo in kaj mrtvo." Posledično tudi nima težav s tem, da veliko potuje.

O potovanjih govori tudi njegova knjiga Odisej, ki so jo ob njegovem obisku v Mariboru kot Evropski prestolnici kulture (EPK) izdali v slovenskem prevodu. Napisana po motivih Homerjeve Odiseje govori o konceptih vrnitve in doma kot temeljnih bivanjskih vprašanj sodobnega človeka. Po besedilu so v koprodukciji šestih gledališč iz držav nekdanje Jugoslavije in v režiji Aleksandra Popovskega uprizorili dramo, ki je po premieri julija na Brionih v sredo doživela premiero še na odru SNG Maribor.

Stefanovski živi v Canterburyju od leta od 2003. Tam je sprva predaval o dramatiki na tamkajšnji univerzi, zdaj pa je svobodni pisatelj.

Kot je dejal v petkovem pogovoru v dvorani SNG Maribor, ki ga je vodil Matjaž Kotnik, je pisanje dramatike umetnost, ki je ni moč predavati: "A kot pri kuhanju so tudi pri pisanju pomembne osnovne sestavine, recepti pa se menjajo. Te osnovne sestavine so - kdo, kje, kdaj, zakaj ipd., o tem se da predavati."

Pri mladih pogreša več drznosti in poguma. "A v resnici so povsem okupirani s klišeji. Študenti se obnašajo, kot da nikoli niso gledali reklam ali glasbenih videospotov, ki so polni izjemnega dramaturškega materiala. Obnašajo se, kot da obstaja samo Ibsen, samo besede," je dejal.

Pogovor sodi v projekt Dvanajst, ki v letošnjem letu vabi v EPK vodilne osebnosti z različnih področij ustvarjalnosti.