Menjava straže

Nekje v mestu je lokal, ki ni namenjen nikomur. Tisti, ki hodijo vanj, so namenjeni njemu. Za napitnino puščajo svoje usode, hrepenenja, strahove, ljubezni. Peter in njegov brat Jure ga obiskujeta že od nekdaj; skupaj s skrivnostnim starim gospodom, ki ga nihče ne kliče po imenu, nosijo inventarne številke nekje globoko v sebi. Čas pa ni oglodal samo imovine, ampak tudi starega lastnika, ki je bil primoran lokal zapustiti novemu. Ta je pripeljal svoje osebje in svoje ideje, kar Petru, kralju besednih iger, vladarju stranskih ulic in poveljniku šank mušic, ni po godu. Nova natakarica Katja je edina, ki ga za silo obvladuje, a njeni problemi in hrepenenja segajo dlje. Zazrta je v mesto, ki ga skozi okno ne vidi. Zaljubljena je v človeka, ki v njej ne vidi človeka. Tudi ko se nova in stara ekipa združita, da bi skozi gledališko predstavo ohranili lokal pri življenju, si ne nadenejo mask, temveč jih snamejo. Pred nami ostanejo človeška bitja, ki so si ves svoj obstoj tako previdno gradila kletke pred drugimi ljudmi, a niso opazila, da so se na koncu zagradila vanje.

Menjava straže na začetku deluje kot situacijska komedija, ki pa skozi vsako dejanje tone globlje v otožnost in melanholijo, in to vse do zaključka, ki stre srce tako gledalcem kot likom. Menjava straže pusti sled tako na koži kot nekje globoko pod njo. Tako zunaj kot med štirimi stenami. A ta lokal, točno ta, nekje v mestu, ki ni namenjen nikomur, ima okno. In skozi njega lahko pogledamo vsi.