Kako poslednji vojščaki naroda preživljajo svojo zadnjo noč? Kako se soočajo s skorajšnjo smrtjo? Kako izginja staro slovenstvo? Kakšen je prehod od poganskega/prvinskega v krščansko/civilizirano? Kako se soočata smrt in ljubezen?
Smrt je povečava lastnega strahu - velike oči, uprte v vrata, ki se bodo vsak trenutek odprla, zamolkli udarci srčnega utripa, plitko dihanje, napetost ramen.
Prešernova pesnitev je partitura časa, ki se je ustavil v enem samem trenutku. Bitka je prelom. Izpod drobnogleda čustev v mirujoči večnosti pričakovanja se zgodi iznenada - viharno, hitro, nasilno. Sanje razpadejo v prah.
Zadnje ljubezensko srečanje Črtomira kot zemeljskega bitja iz preteklosti in Bogomile, poosebljene svetlobe, je labodji spev poganstva. Beseda postane ječa, ki sili v nespremenljivo zapisano usodo ločitve. Lepota se skriva tudi v odpovedi.
