Avstrijsko-madžarski pisatelj in dramatik Ödön von Horváth je dramo Kazimir in Karolina napisal na začetku tridesetih let 20. stoletja, v obdobju med svetovnima vojnama in samo eno leto pred Hitlerjevim prihodom na oblast. Nosilci družbenega razpoloženja – razpoloženja, ki je tlakovalo srhljiv vzpon fašizma in nacizma – so bili mali ljudje, ki so bili naveličani svojih večnih eksistenčnih težav in zato pripravljeni zanje okriviti koga drugega.
Dogajanje v drami Kazimir in Karolina je postavljeno na prizorišče Oktoberfesta, slovite veselice v bavarski prestolnici, na kateri se ljudje – da bi pozabili na vsakdanje režave – bašejo s klobasami in lokajo pivo, dokler se med njimi ne vnamejo neobrzdane strasti.
Naslovna junaka igre sta brezposelni šofer tovornjaka, ki so ga dan prej vrgli iz službe, in njegovo dekle, preprosta nižja uradnica.
Na videz nedolžen in banalen prepir med ljubimcema, ki pa je zaradi ekonomskih in družbenih okoliščin vse prej kot to, se izteče v razpad razmerja, ki ga je popolnoma nemogoče preprečiti.
Frustrirani in obupani Kazimir se zateče v družbo nasilnega Franca in njegove ljubice Erne, medtem ko se Karolina sprva zabava z osamljenim uslužbencem Schürzingerjem, kasneje pa ji družbo delata ugledna in premožna gospoda Rauch in Speer.
Ödön von Horváth se v svojem najslavnejšem gledališkem delu, ki ga je žanrsko opredelil kot ljudsko igro, ponovno pokaže kot izjemen mojster prikazovanja usod revnih in brezperspektivnih meščanov srednjega razreda ter kot pronicljiv opazovalec krhkih ženskih likov znotraj neenakovrednih razmerij moči v drastično patriarhalnem svetu.
Kazimir in Karolina je gledališka igra, ki vizionarsko napove stiske ljudi, ki bodo čez devetdeset let (gledališka igra je bila napisana leta 1932) banalna realnost, ne le svarilo.
Drama.
