Kot je povedala Barbara Hieng Samobor, tudi drama Kazimir in Karolina, kot večina iger leta 1901 na Reki rojenega avstrijsko-madžarskega pisatelja in dramatika, že vsebuje izkušnjo prve svetovno vojne ter srh prihajajočega vzpona nacizma.

Hrs Pandur, ki je tudi dramaturg uprizoritve in prevajalec dodatnih besedil, je spomnil na cenzuro, ki je Horvathu onemogočila javno umetniško udejstvovanje v Nemčiji, glavni vzrok za prepoved dela so bili njegov antifašizem in kritike nacionalsocializma. Kljub delovni prepovedi in statusu izgnanca pa se je Horvath po letu 1933 izogibal javni kritiki Hitlerjeve oblasti, saj je, kot mnogi kulturniki tedaj, naivno pričakoval, da bo ta oblast kratkotrajna.

Določena stopnja samocenzure se po besedah Hrsa Pandurja kaže tudi v genezi Kazimirja in Karoline, kar je osnovni razlog, zakaj sta se z Nino Rajić Kranjac odločila za temeljito priredbo, ki se precej razlikuje od Horvathove zadnje verzije. Arhivska dokumentacija te drame je ena najbolje ohranjenih v Horvathovem opusu, v obsežni, 600-stranski izdaji iz leta 2009 je pet različnih verzij. Priredba, ki ohranja Horvathov dramaturški lok ter skoraj vse dialoge, situacije in like, je po njegovih besedah razširjena in predelana s pomočjo zavrženih zapletov, likov in dialogov, ki jih v zadnji Horvahovi različici ni.

Po besedah Nine Rajić Kranjac je Horvath postavil zanimivo vprašanje - kdaj intimna zgodba postane zanimiva, če opazujemo par, ki bo razpadel in če vemo, da že ko sta živela skupaj, nista bila ravno idealen par. V drami opazujemo eno noč na Oktoberfestu leta 1932, kjer se v huronski opitosti morda vsakemu od njiju zazdi, kam to vodi, a v želji po miru in udobju, ki je še preostalo, raje vsak od njiju zamahne z oko in se ukvarja z drugimi stvarmi.

V grenkobi, kako Horvath glede na vse skupaj, sama razbira razočaranje nad človekom zaradi ignorance, da mu več pomeni dan zabave kot vprašanje, kaj bo jutri. To nevralgično točko, ki jo Horvath zelo dobro poda, sama imenuje malomeščanstvo, ko veliko ljudi opleta s političnimi stališči, ki so v resnici zelo sodobna. To "barsko pritoževanje" je tudi del naše kulture. Kar se dogaja naprej, pa deluje kot popolna groteska, je še povedala.

Drama Kazimir in Karolina je nastala leta 1932. Dogajanje je umeščeno na prizorišče Oktoberfesta, kjer se naključno srečajo vsi tedanji družbeni razredi. Osnovno gonilo drame, postavljene v čas množične brezposelnosti, pa je na videz banalen razhod med brezposelnim šoferjem Kazmirjem in nižjo uradnico Karolino, so zapisali v MGL.

Igralec Primož Pirnat je postavljanje predstave na oder opisal kot "eno tako noro potovanje", Mojca Funkl je izpostavila, da ji je delo z režiserko Nino Rajić Kranjac oprlo nov pogled na besedilo in tudi na njeno vlogo. Po besedah Jerneja Gašperina je edina stalnica režiserke, da vedno znova preseneča, Matej Puc pa je predstavo opisal kot ognjemet - idej, kostumov, scene, rekvizitov, tudi njihovi odnosi so eksplozivni.

Prevod podpisuje Borut Trekman, Nina Rajić Kranjac je tudi avtorica glasbenega izbora, likovno podobo so zasnovali scenografka Urša Vidic, kostumografka Marina Sremac in oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik. Za zvočno in jezikovno podobo so poskrbeli avtor glasbe in zvoka Branko Rožman, oblikovalec zvoka Sašo Dragaš in lektor Martin Vrtačnik.

Premiera na Velikem odru bo v četrtek ob 20. uri.